Medi(n)teran: Kresovanja

Za nami je praznični konec tedna, ki se je že v četrtek začel s kresovanji. Ti so znani širom sveta, in sicer na zadnji aprilski dan. Nič drugače ni niti v Istri, zato bomo danes pogledali povezavo znamenitega kurjenja ognja s polotokom.

Kresovanje na predvečer 1. maja oziroma delavskega praznika je razširjena tradicija po vsej Sloveniji, takisto v slovenski Istri. V slednji niso prisotna zgolj na vasi in podeželju, temveč so tudi bolj družabno-mestna, saj potekajo ob različnih prireditvah ob morju, na trgih in ob glasbenih dogodkih. Ogenj simbolizira prihod pomladi, svetlobo in novo življenjsko energijo. V številnih istrskih vaseh so med drugim kresovi povezani tudi s petjem, druženjem in lokalnimi običaji, ki imajo korenine v predkrščanskih pomladnih obredih, kjer so ogenj kurili za zaščito in rodovitnost. Kasneje se je ta navada začela prepletati s praznikom dela, ki ima močno tradicijo tudi v Istri, ki je imela nekoč zgodovinski vpliv Italije in Avstro-Ogrske. Tu se je utrdil predvsem v 20. stoletju, še posebej v času Jugoslavije, ko postane 1. maj tudi velik državni praznik. Praznovanja so se sicer najbolj razširila po Evropi po znamenitih Haymarketskih izgredih kot simbol delavskih pravic.

V Istri so kresovanja povezana z budnicami, ko po mestih in vaseh že zgodaj zjutraj zaigrajo godbe. Zaradi milega podnebja je praznik v zadnjem obdobju bolj povezan z naravo in začetkom turistične sezone, zato gre zlasti za druženje ob hrani (tradicionalno pečenje na žaru, družinski izleti, pikniki), prireditve na prostem (zaradi mešanice slovenskih, italijanskih in širših sredozemskih vplivov je občutek bolj »festivalni«), manj pa je tudi poudarka na političnih govorih, ki so v preteklosti zaznamovali ta praznik. Kresovanja bodo zaradi svoje edinstvenosti, pristnosti in posebnosti še naprej pomembna pri ohranjanju tradicije iz roda v rod, če pa temu dodamo še dobro družbo, pa popestrimo prve »poletne« aktivnosti.

Andraž Velkavrh