Med ozonskimi oblaki in prašnimi delci

Zrak je neviden, a ne neopazen. Tudi v Kopru, kjer pogled na morje hitro zakrije tančica drobnih delcev ali vonj po izpušnih plinih, kakovost zraka ni zgolj statističen podatek, ampak del vsakdana, ki pomembno (četudi neobčutno) vpliva na prebivalce. Kljub navideznemu brezvetrju med blokovskimi naselji Markovca ali ob pešpoti proti Semedeli se v koprski atmosferi dogajajo dinamični procesi, ki vplivajo na zdravje ljudi, okolje in kakovost življenja. Zato je merjenje kakovosti zraka v mestih, kot je Koper, več kot zgolj birokratska obveznost. 

Agencija RS za okolje (ARSO) že leta s pomočjo merilne postaje na Markovcu spremlja kakovost zraka v Kopru. Meritve kažejo, da ravni dušikovih oksidov in prašnih delcev PM10 in PM2,5 ostajajo znotraj zakonsko dovoljenih mej. Kar se tiče ciljnih vrednosti ozona, pa jih Koper že od leta 2005 redno presega. 

Na Obali je ozon eden največjih okoljskih problemov, saj so njegove koncentracije med najvišjimi v državi. Ne gre za tisti »dober« ozon, ki ga najdemo visoko v atmosferi, ki nas ščiti pred UV-žarki, temveč gre za prizemni ozon, ki nastaja iz izpustov prometa, industrije in energetike, ko se ti pod vplivom sonca in visokih temperatur spremenijo v strupeno zmes. Poleti, ko se temperatura dvigne, se ozonski problemi v Kopru povečajo in z njimi tudi tveganja za zdravje prebivalcev. Ozon draži dihala, povzroča vnetja in otežuje dihanje, še posebej pri starejših, otrocih in ljudeh s kroničnimi boleznimi.

Če ozon prevladuje poleti, pa zimo v Kopru zaznamujejo delci PM10 in PM2,5, ki označujejo majhne suspendirane delce v plinu, nastajajo pa predvsem zaradi ogrevanja na drva v zastarelih kurilnih napravah, prometu in industriji. Po podatkih ARSO so mala kurišča še vedno največji vir teh delcev. K skupnim izpustom so delci PM10 na nivoju države v letu 2023 prispevali 50 odstotkov emisij, delci PM2,5 pa kar 71 odstotkov. Ti niso samo estetski problem (dim, saje), temveč povzročajo vrsto zdravstvenih težav: od srčno-žilnih bolezni do kroničnih pljučnih obolenj.

Kakovosti zraka v Kopru ne določata le lokalni promet ali domače peči. Pomembno vlogo igrajo tudi vetrovi iz Padske nižine v Italiji, ki pogosto prinašajo obremenjene zračne mase z visoko vsebnostjo ozona in njegovih predhodnikov. Kot poudarjajo tako ARSO kot Mestna občina Koper, gre za čezmejni problem, ki ga lokalne oblasti težko neposredno nadzirajo. Vpliv severne Italije, kjer je industrijska aktivnost visoka, tako pogosto prekrije tudi morebitne uspehe domače okoljske politike.

Kljub temu se Mestna občina Koper ne prepušča pasivnosti. Po podatkih, ki so jih posredovali, so se na občini lotili že več okoljskih pobud. Leta 2022 so sprejeli Lokalni energetski koncept, s katerim so analizirali energetsko stanje v občini in predlagali ukrepe za zmanjšanje emisij. Že tedanja analiza je pokazala, da občina na področju prometa, ki sodi med večje porabnike energije, nima vpliva na delež obnovljivih virov energije. Zato pa je občina v Lokalnem energetskem konceptu za uresničitev zastavljenih ciljev nanizala več konkretnih ukrepov in jih tudi finančno ovrednotila. Med drugim je opredelila območja, ki bi bila primerna za postavitev elektrarn na obnovljive vire energije. V zadnjih letih so sončne elektrarne postavili že na več šolskih in športnih objektih. 

Na prometnem področju, kjer ima občina manj vzvodov, pa stavijo na mehke, a dolgoročne ukrepe: občinski svet je na majski seji sprejel Občinsko celostno prometno strategijo, ki predvideva več kolesarskih poti, boljši javni prevoz in zmanjšanje avtomobilskega prometa v mestnem središču. Poleg tega sodelujejo v globalni Konvenciji županov za podnebne spremembe, s katero se lokalne oblasti prostovoljno zavežejo k povečanju energetske učinkovitosti in uporabi obnovljivih virov energije.

In vendar, kot poudarjajo na ARSO, lahko pomembno razliko naredimo tudi sami. Hoja namesto vožnje, uporaba javnega prevoza, prehod na bolj učinkovite in čiste kurilne naprave ter pravilno kurjenje s suhim lesom — vse to so preprosti, a pomembni koraki. Celo en sam kurjač z mokrim lesom lahko onesnaži celoten blok. In vsak posameznik, ki med stanjem v koloni ugasne motor ali zavije na kolo, prispeva k čistejšemu zraku za vse. 

Na kakovost zraka vplivajo tudi globalne podnebne spremembe. Višje temperature pospešujejo tvorbo ozona in podaljšujejo obdobja njegove povišane prisotnosti v zraku. Po drugi strani pa milejše zime pomenijo krajše kurilne sezone in s tem manjšo porabo trdih goriv, kar je pozitivno za zimski zrak.

Koper se v zadnjih letih trudi z mehkejšimi oblikami vplivanja na kakovost zraka: strategijami, izobraževanjem in podporo obnovljivim virom. A zares opazen premik bo možen le ob tesnem sodelovanju države, lokalnih oblasti in posameznikov. Zrak ne pozna občinskih meja in tudi rešitve morajo dihati širše.

Ana Zupan