Malo dela, veliko turistov

Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je objavil nove podatke o vseh dvanajstih regijah v državi. Regije so si v marsičem podobne, njihova primerjava pa pomaga oblikovati širšo sliko o stanju v državi. 

Obalno-kraška regija je četrta najmanjša in tudi četrta najgosteje poseljena v državi. Regijo sestavlja osem občin, leta 2022 pa je skoraj polovica prebivalstva živela v Mestni občini Koper. V nadaljevanju preberite, po čem obalno-kraška regija odstopa od ostalih.

Kdo so prebivalci obalno-kraške regije?

Prebivalci obalno-kraške regije so starejši od slovenskega povprečja, ki znaša 44,1 leto. Povprečna starost prebivalcev regije je leta 2022 znašala 45,3 leta, kar je bila tretja najvišja starost po regijah. Kar 23,1 odstotka prebivalcev je starih 65 ali več let. Naravni prirast na tisoč prebivalcev je bil tako kot v vseh ostalih regijah negativen, in sicer 3,5- odstoten. Ženske so bile ob rojstvu prvega otroka v povprečju stare 30,3 leta. Število živorojenih otrok na tisoč prebivalcev je bilo najnižje med regijami, in sicer sedem. V obalno-kraški in podravski regiji je bilo najmanj rojenih tretjih otrok ali otrok višjega reda (13,7). Delež otrok, starih od enega do pet let, ki so obiskovali vrtce, je bil 76,2 odstotka, kar je najmanj med regijami.

V obalno-kraški regiji je bilo med prebivalci največ tujih državljanov oziroma 13,9 odstotka ter največ priseljenih državljanov iz tujine na tisoč prebivalcev (23,5 odstotka). Nekaj je bilo tudi selitev prebivalcev iz regije – skupni selitveni prirast je bil peti najvišji, oziroma 7,2 odstotka.

Delež prebivalcev, starih med 25 in 64 let, z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo, je bil pod državnim povprečjem (32,7 odstotka) in je znašal 32,3 odstotka. Enak delež je bil tudi v goriški regiji. Kljub obstoju Univerze na Primorskem je imela regija drugo najnižje število študentov na tisoč prebivalcev – 29. Manj jih je bilo le v pomurski regiji, in sicer 28 na tisoč prebivalcev. Ti dve regiji imata tudi najmanjše število diplomantov na tisoč prebivalcev – zgolj šest.

Visoka brezposelnost

Stopnja delovne aktivnosti, ki odraža število zaposlenih oseb, starih od 20 do 64 let, v primerjavi s celotnim prebivalstvom v isti starostni skupini, je bila 68,6 odstotka, kar je 0,2 odstotka manj od državnega povprečja. Stopnja anketne brezposelnosti je bila 5,6-odstotna, kar je druga najvišja stopnja v državi. Višjo stopnjo brezposelnosti, ki je znašala 5,8 odstotka, je imela le posavska regija.

Povprečna mesečna neto plača je bila približno trideset evrov nižja od slovenskega povprečja, vendar je bila četrta najvišja v državi in je znašala 1.289 evrov. Kar 22,1 odstotka delovno aktivnih s stalnim prebivališčem v tej regiji dela drugje, največ pa v osrednjeslovenski regiji (60,3 odstotka). Povprečna neto plača v osrednjeslovenski regiji je znašala 1.437 evrov. 

Medtem ko je bruto domači proizvod v obalno-kraški regiji s 26.074 evri drugi najvišji v državi, kar je za 3,6 odstotka nižje od državnega povprečja, je neto razpoložljivi dohodek na prebivalca, ki je temeljni kazalec materialne blaginje gospodinjstev, znašal 14.691 evrov na leto in je bil tretji najnižji. Povprečen neto razpoložljivi dohodek v državi je znašal 15.193 evrov letno. V regiji je delovalo okoli 15.300 podjetij, vsako pa je zaposlovalo povprečno 3,1 osebe, kar je nižje od državnega povprečja. 

Glede na skoraj najvišjo anketno brezposelnost ni presenetljivo, da je delež oseb, ki živijo z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, v tej regiji najvišji. Ta je sicer znašal 24,8 odstotka, kar je za 12,7 odstotka več od državnega povprečja in za kar 8,9 odstotka več kot v drugouvrščeni pomurski regiji. Prav tako je bil v tej regiji največji delež oseb, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, in sicer 25,6 odstotka. Zelo nizka je bila tudi intenzivnost delovne aktivnosti. Kar 7,3 odstotka oseb, starih do 64 let, je namreč živelo v gospodinjstvih, katerih odrasli člani (18-64 let) so delali manj kot 20 odstotkov razpoložljivega delovnega časa, izraženega v mesecih. 

Priljubljena med domačimi turisti

Obalno-kraška regija je edina regija z dostopom do morja, zato je samoumevno, da  turistično izstopa od ostalih. V obalno-kraški regiji so leta 2022 našteli 1,1 milijona prihodov turistov ali 18 odstotkov vseh v državi. S tem se je regija uvrstila na drugo mesto v državi po številu turističnih prihodov in prenočitev. Več turistov je bilo le v gorenjski regiji, in sicer 1.394.784 oziroma 23,8 odstotka vseh prihodov turistov v Sloveniji. Medtem ko je bila gorenjska regija priljubljena med tujimi, je bila obalno-kraška priljubljena med domačimi turisti. Od vseh prihodov in prenočitev domačih turistov v državi so v tej regiji ustvarili četrtino (24,5 odstotka) prihodov ter 28 odstotkov prenočitev.

Novi podatki Slovenske turistične organizacije kažejo, da se domači turisti najpogosteje odločajo za prenočitve v zdraviliških (39 odstotkov) in obmorskih (27 odstotkov) občinah. Tuji turisti pa se najpogosteje odločajo za gorske občine (35 odstotkov) in glavno mesto (19 odstotkov). Podatki kažejo, da si je slovenski turizem že opomogel od pandemije. Stopnje rasti prenočitev v primerjavi z letom pred pandemijo razkrivajo razcvet v večini občin. Največjo rast je zabeležila Radovljica (40-odstotno rast ), sledita ji Koper (s 23-odstotno rastjo) in Maribor (s 17-odstotno rastjo).

V obalno-kraški regiji je na prebivalca nastalo 544 kilogramov komunalnih odpadkov, kar je v povprečju za 48 kilogramov več kot v celotni Sloveniji. Več komunalnih odpadkov na prebivalca je nastalo le v osrednjeslovenski regiji (549 kilogramov). V regiji so ločeno zbrali 62,6 odstotka komunalnih odpadkov, kar je bil najmanjši delež med vsemi regijami.

Sonja Knežević