Lokalno

Ljubljanski svetniki potrdili 34 milijonov evrov višji rebalans proračuna

Ljubljanski mestni svet je danes potrdil 439 milijonov evrov težak rebalans letošnjega proračuna, ki je za 34,35 milijona evrov višji od prvotno sprejetega. Občina bo investicijam letos namenila 187,3 milijona evrov. Svetniki so prikimali tudi osnutkoma proračunskih dokumentov za leti 2022 in 2023. Ta sta težka 417 oz. 416 milijonov evrov.

 

Po besedah vodje občinskega oddelka za finance in računovodstvo Saše Bistan se bo Mestna občina Ljubljana (Mol) v vseh proračunskih letih zadolžila za po 20 milijonov evrov, ob tem pa bo letos odplačala 14,2 milijona, v prihodnjih dveh letih pa po 14,5 milijona evrov. Nekatere kredite namerava občina v teh letih tudi dokončno poplačati. Stanje zadolženosti je sicer konec lanskega leta znašalo 98,4 milijona evrov.

Med projekti na področju kulture, ki se jih bo v teh letih lotila občina, je Bistanova med drugim izpostavila zaključek celovite prenove nekdanje Cukrarne, projekt obnove Roga in gradnjo minipleksa v podhodu Ajdovščina. Obsežno namerava občina vlagati tudi v športno infrastrukturo, med drugim v Plavalni center Ilirija in Atletski center Ljubljana.

Svetnico SAB Mašo Kociper je razveselilo predvsem napovedano povečanje sredstev za investicije, “da bodo Ljubljančani lahko še naprej spremljali razcvet mesta”. Pozdravila je tudi povečanje sredstev za javni stanovanjski sklad. “Veseli me, da se nam v naslednjih nekaj letih obetajo nova stanovanja, ki bodo, upam, odgovorila na vse večje potrebe, zlasti med mladimi,” je dejala.

Občina bo letos občinski javni stanovanjski sklad dokapitalizirala s približno sedmimi milijoni evrov, s približno enakima vsotama tudi prihodnji dve leti. Med večjimi projekti stanovanjskega sklada bo gradnja soseske s 360 stanovanji na območju komunalne cone v Povšetovi ulici.

Da je stanovanjska problematika med mladimi pereča, se je strinjala tudi Mojca Sojar (NSi), a kot je dodala, morda ni potrebno, da vsi mladi pridejo živet v Ljubljano, ampak da ostanejo tam, kjer so. “Seveda bi se morala tam odpirati delovna mesta, na kar pa Mol ne more vplivati,” je poudarila. Sojarjevo veseli tudi, da se spodbuja izobraževanje v Ljubljani, a je izpostavila, da ni vse, če se zgolj sanirajo vrtci in šole.

Tudi Mojca Škrinjar (SDS) je pozdravila vlaganja v osnovne šole, zlasti v tisto v Zalogu, ki je bila po njenih besedah dolgo zanemarjena. Izpostavila je, da je letošnji proračun rekorden, pri čemer jo je zanimalo, zakaj se mora občina zadolžiti za 20 milijonov evrov. Pohvalila je vlaganja v kulturo: “Denar naložen v kulturo, nikoli ni izgubljen”.

Je pa svetnico SDS razžalostilo, da je Ljubljana izgubila boj za naziv Evropska prestolnica kulture 2025, ob čemer se je vprašala, ali ni vzrok za neuspešno kandidaturo morda propadajoč Plečnikov stadion. Župan Zoran Janković ji je odvrnil, naj o tem vpraša ministra za kulturo Vaska Simonitija, ki ga je označil za “res zanič ministra”.

Svetnico Asto Vrečko (Levica) je medtem zmotilo, da je v proračunske dokumente vključena garažna hiša pod osrednjo ljubljansko tržnico. Občina prihodnje leto za izdelavo projektne dokumentacije za omenjen projekt namenja 1,145 milijona evrov, leta 2023 pa so projektu namenjeni trije milijoni evrov. Svetnica je prepričana, da je projekt v nasprotju s trajnostno prometno politiko, saj, kot je izpostavila, projekt promet vodi v mesto, ne pa iz mesta. Prav tako bo garažna hiša po njenih besedah povzročila več onesnaženosti in hrupa. Predlagala je, da občina ta sredstva raje nameni za trajnostno mobilnost.

Vodja svetniškega kluba Levica Milan Jakopovič se je zavzel za povečanje sredstev za socialne projekte, s pomočjo katerih bi v občini blažili posledice epidemije covida-19, ki bodo, kot je opozoril, dolgotrajne in težke. Izpostavil je zlasti brezdomce in starejše, pri čemer bi v Levici več vlagali v širjenje kapacitet za brezdomce ter v programe za preprečevanje brezdomstva, prav tako bi stranka vlagala v širjenje dnevnih centrov za starejše.

Jožefa Horvata (NSi) je zmotilo, “da so zadeve v proračunskih dokumentih prenapihnjene, zlasti na področju prodaje nepremičnin”. Prepričan je, da bo potreben nov rebalans.

Svetniki so po dolgi razpravi tako rebalansu letošnjega proračuna kot osnutkoma proračunov z prihodnji dve leti prižgali zeleno luč.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button