Kolumna: Edina trajnostna rešitev je javni prevoz
Po triletnem pilotnem projektu meritev mirujočega prometa je ankaranska občina z letošnjim letom uvedla posodobljen sistem parkirnih abonmajev s petimi kategorijami, upravljanje javnih parkirišč pa z Marjetice prenesla na občino Ankaran. Za občane Ankarana ostajajo javna parkirišča brezplačna.
Vsi s tako ureditvijo seveda niso zadovoljni, zlasti v Hrvatinih, kjer bi zaradi bližine in opravljanja nekaterih javnih storitev želeli vsaj prvo uro parkiranja zastonj. Zato so pisali ankaranskemu in koprskemu županu. Slednji jih je takoj podprl in še sam pisal Gregorju Strmčniku, naj vendar upošteva želje KS Hrvatini, saj da imajo Hrvatinčani v Ankaranu s tako parkirno politiko status turistov.
Krajani Škofij se že leta trudijo s predlogom, da bi ankaranski kopališki avtobus, ki obrača na rondoju priključka hitre ceste H5 pri Fortezzi na območju KS Škofije in povezuje postajališča od valmarinskega križišča do Debelega rtiča, prevozil še 900 metrov do centra Škofij. Krajani namreč v času kopalne sezone večinoma gravitirajo na kopališča sosednje občine Ankaran. Z dogovorom med občinama o podaljšanju poti avtobusa bi krajani dobili možnost javnega prevoza do ankaranskih plaž, kar bi v turistični sezoni vsaj nekoliko zmanjšalo promet med krajema in pritisk na ankaranska parkirišča. Kopališki avtobus bi lahko (leta 2019 je bil to uradni predlog) zavil tudi v Hrvatine in v Dekane, kar ne bi bilo samo racionalno, ampak bi zmanjševalo prometno obremenitev krajev in povečalo varnost, zlasti v prometno zelo obremenjenih poletnih mesecih.
Koprski župan vse do danes ni prisluhnil željam krajanov. Najprej je izjavil, da bi kopališki avtobus pomenil diskriminacijo za druge prebivalce koprske občine, potem pa vsako naslednje leto, da je za dogovor že prepozno. Ali bo letos kaj drugače, še čakamo.
Pravzaprav ni tedna, ko se v koprski občini tako ali drugače ne bi ukvarjali s parkiranjem, tako v centru mesta kot v Olmu in Prisojah, na Markovcu, s tarifami, režimi, milijonsko investicijo v vedno prazno parkirišče Sonce, ki je postalo predvsem draga podkonstrukcija za fotovoltaično centralo. Mirujoči promet je pač postal mora sodobne družbe, ki ima vse več vozil, prostora zanje pa je vse manj oziroma ga je za parkirišča več kot škoda. Tudi v Luki Koper, kjer na več tisočih kvadratov stojijo avtomobili in še dodatno ogrevajo ozračje.
Dejstvo je, da zastonj parkiranja ni. Tudi po prostorsko ureditvenih aktih mora vsak graditelj poskrbeti, da ima njegov objekt po dve parkirni mesti na stanovanjsko enoto; javna parkirišča je potrebno narediti, vzdrževati in skrbeti za red; stanovanja skoraj ne moreš več kupiti brez tega, da kupiš še parkirno mesto ali dve (v Solisu staneta dve parkirni mesti v garaži 32.500 evrov).
Zato rešitev ne gre iskati v gradnji novih in novih parkirišč, ampak v organiziranju takega parkirnega režima in javnega prevoza, da jih bo potrebno manj. Žal pa je prav javni prevoz v koprski občini tisti, ki povzroča diskriminacijo občanov, hkrati pa ne rešuje iz leta v leto naraščajočih težav, ki jih imajo zaradi prometa s svojo mobilnostjo občani. Treba je vedeti, da je v priobalnem pasu uporaba osebnih vozil nadpovprečna, kar omejuje in duši razvojne potenciale, slabša življenjske in delovne razmere, dostopnost. Promet in mobilnost pa sta za družbo vendar ključnega pomena. Ob tem ni zanemarljivo, da so se izdatki za prevoz zelo povečali in predstavljajo občanom vse večje breme.
Ampak alternative praktično ni.
V koprski občini osem avtobusnih linij mestnega prometa povezuje Koper, potniški terminal, Markovec, Žusterno, Kampel, Olmo, Šalaro, Dolinsko ulico in bolnišnico, v centru vozi »kurjerca«, vse ostale krajevne skupnosti in naselja pa so zelo slabo povezani, zato so ljudje prisiljeni uporabljati avtomobile.
Ker je ankaranski župan napovedal, da se bodo o vmešavanju Kopra v ankaranske zadeve pogovarjali na koordinaciji županov PIKA, bi bilo še kako zaželeno, da se pri tem lotijo urejanja javnega prometa za vso slovensko Istro. Naj ne delajo parcialnih študij prometa vsak za svojo občino, temveč naj se nemudoma lotijo celovitega iskanja trajnostnih rešitev. Prioriteta naj bodo prebivalci, ki so danes (razen v Ankaranu) deležni manj pozornosti kot turisti.
Morda bi se bilo za zgled in sodelovanje dobro ozreti v občino Kočevje, kjer so zaradi redke in razpršene poselitve že nekaj časa iskali recept za večjo mobilnost občanov. Lani so zagnali pionirski projekt zagotavljanja trajnostne mobilnosti med štirimi partnerji (občina, Komunala, Zavod Sopotnik in Toyota). Razvili so edinstveno aplikacijo, ki omogoča varne, zanesljive in enostavne prevoze na zahtevo. Po letu dni projekt sicer zaključujejo, saj so visoki stroški povsem na plečih občine, toda cilji, da poleg starejših dosežejo še mlajše uporabnike, starše, ki so prevoze koristili za mobilnost svojih otrok, ter dnevne migrante, so bili doseženi. »V duhu skladnega regionalnega razvoja, decentralizacije države, oživljanja podeželja in uravnoteženega razvoja obmejnih regij ter depopulacijskih območij, bi bila subvencija tovrstnih oblik trajnostne mobilnosti edini smotrni odgovor države na reševanje omenjenih problematik, zato apeliramo na odločevalce, da zapolnijo to vrzel,« pa je ob zaključku projekta povedal kočevski župan Vladimir Prebilič.
Tem mislim je gotovo mogoče pritegniti v vseh štirih istrskih občinah, ki skupaj štejejo 85.000 prebivalcev, in se ambiciozno ter hitro pridružiti naporom v iskanju podpore države pri financiranju oziroma omogočanju subvencij tovrstnih prevozov. Pri tem bi bilo nujno vključiti tudi morski javni promet. Če bomo izzive naslavljali danes, bomo čez nekaj let lahko imeli bolj kakovostno življenje, manj emisij, izboljšano javno zdravje in enakopravne ter povezane prebivalce. Že danes pa bi lahko izkušnje začeli pridobivati z mnogo manjšim projektom dveh občin – kopališkim avtobusom, ki bi povezal dve ali tri koprske krajevne skupnosti z Ankaranom, zmanjšal pritisk na parkirišča in bistveno znižal stroške mobilnosti.
Barbara Verdnik
Mnenja, zapisana v kolumni, so avtoričina lastna in niso nujno enaka stališču uredništva Megafon.
