Grafiti med umetnostjo in vandalizmom v Istri
Grafiti so za ene izraz ustvarjalnosti in sodobne urbane kulture, za druge pa predvsem nezaželen poseg v javni prostor. Medtem ko sta Ljubljana in Maribor v zadnjih letih uredila mrežo stalnih legalnih površin, na katerih je grafitiranje dovoljeno in celo spodbujano, je slika v slovenski Istri precej drugačna.
V Piranu in Ankaranu pravijo, da stalnih območij, namenjenih grafitiranju, nimajo. V Piranu se ulični umetniki sicer izražajo na zidu pri punti, kjer jih po grafitih sodeč nihče ne preganja. V Izoli so grafiti na nekaterih javnih površinah prisotni, vendar področje v občinskih pravilnikih in prostorskih aktih ni posebej urejeno, so sporočili iz občine.
Nekoliko drugačen pristop so ubrali v Kopru, kjer se lokacije za grafitiranje določajo od primera do primera, največkrat v okviru kulturnih projektov. »V sklopu določenih projektov, recimo Street Art Festa, skupaj določimo, kje bo grafitiranje dovoljeno. O pobudah se usklajuje sproti,« so pojasnili na Mestni občini Koper. Center mladih Koper je v preteklosti večkrat pokazal, da je mogoče grafite umestiti v prostor na način, ki mestu dodaja barvitost in značaj. V sodelovanju z mladimi ustvarjalci so tako nastale poslikave, ki danes krasijo zidove v podhodu pri Mandraču, ob vhodu v garažno hišo pri Bonifiki in na drugih lokacijah. »Lahko ustvarjamo na kakšnih zelo starih, zdelanih fasadah, kjer ne bo nihče težil, da je to ilegalno. Tudi ko pridejo mimo policisti in vidijo, da se nekaj dogaja, razumejo, da to ni vandalizem,« je povedal koprski ulični umetnik.
Mestna občina Ljubljana je na več lokacijah – v podhodih, ob športnih površinah in v bližini kulturnih centrov – uredila območja, kjer je grafitiranje dovoljeno brez posebnih soglasij. Tudi Maribor ima jasno določen seznam lokacij, večinoma v podhodih, kjer lahko grafitarji ustvarjajo. Namen takšne ureditve je dvojen: po eni strani se zmanjšuje število nelegalnih posegov v javni prostor, po drugi pa se mladim ustvarjalcem omogoča, da razvijajo svoj slog in se izražajo.
Vprašanje, ali bi tudi obalne občine morale slediti zgledu Ljubljane in Maribora ter vzpostaviti stalne legalne površine, ostaja odprto. Projekti, kot je koprski Street Art Fest, pa dokazujejo, da zanimanje in potencial za urbano umetnost v Istri nedvomno obstajata.
Ana Zupan
