FURS pregnal obcestne prodajalce
Zadnja leta smo lahko v medijih spremljali dolgo sago z obcestnimi (pre)prodajalci sadja in zelenjave, ki so svoje stojnice postavljali na občinskih zemljiščih. Kot se je zdelo takrat, kazni, izdane s strani države, niso imele učinka, saj so se takoj po obisku inšpektorjev stojnice spet pojavile na istih mestih.
Letos se je to spremenilo. Prostori, kjer so običajno stale stojnice, sedaj samevajo ali pa so na njihovem mestu nasipi zemlje in grušča, ki preprečujejo postavitev stojnic. Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je namreč okrepila nadzor nad prodajo sadja in zelenjave na obcestnih stojnicah in pri tem ugotovila številne kršitve.
Od začetka leta do srede junija je FURS pri 39 različnih pravnih subjektih opravil skupaj 191 nadzorov na stojnicah, pri čemer je bila pozornost inšpektorjev osredotočena na to, ali so prodajalci ustrezno registrirani. Kar konkretno pomeni, da so inšpektorji pregledovali pravilno izdajo računov, davčno potrjevanje računov, veljavnost zaposlitev, torej, ali so delavci zaposleni na črno ali imajo prodajalci potrebna dovoljenja, do koder pač sežejo pooblastila finančne uprave.
Kot so nam povedali na finančni upravi, so kršitve ugotovili v 17 odstotkih opravljenih nadzorov. »Največ kršitev je bilo ugotovljenih po Zakonu o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR), sledijo kršitve po Zakonu o preprečevanju dela zaposlovanju na črno (ZPDZC-1) iz naslova zaposlovanja na črno, Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV) in ostalih davčnih zakonih. Kršitve se nanašajo na ne-izdajo računov, ne-potrjevanje računov v davčnih blagajnah, nepravilno vsebino računov, zaposlovanje na črno in nepravilnosti, povezane z DDV in plačilnimi storitvami.«
Na podlagi opravljenih nadzorov in ugotovljenih kršitev je finančna uprava izvedla 45 prekrškovnih postopkov, v dvajsetih primerih je bil izdan plačilni nalog, prekrškovna odločba pa v 34 primerih. »Poleg tega je bilo izrečenih 11 opominov, izrečenih glob je bilo v skupnem znesku 101.250,00 evrov,« so še zatrdili na Finančni upravi.
Od tega so ugotovili največ kršitev na podlagi Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki jih je bilo kar 34, sledi pet kršitev Zakona o finančni upravi, tri kršitve Zakona o davčnem postopku, dve kršitvi Zakona o potrjevanju davčnih računov, Zakon o davku na dodano vrednost pa je bil prekršen enkrat.
Najstrožja kazen, to je ukrep začasne prepovedi opravljanja dejavnosti, je bila izrečena štirim pravnim osebam. Sicer se najstrožja kazen izreče izjemoma in se uporablja le takrat, ko je to nujno potrebno, zaradi preprečitve nadaljnjih kršitev ali za odpravo nepravilnosti pri tistih zavezancih, ki kontinuirano kršijo zakone in druge predpise. Od teh štirih prekrškarjev, ki so si zaslužili najstrožjo kazen, je eden takoj odpravil omenjeni ukrep tako, da se je identificiral za DDV, drugi pa se je očitno počutil tako nedotakljivega, da je, čeprav mu je bil izdan ukrep o prepovedi opravljanja dejavnosti že lani, letos s svojo dejavnostjo nadaljeval. Zaradi neupoštevanja odločbe mu je bila »zarubljena oprema za opravljanje dejavnosti in gotovina.«
Sicer pa se problematike zavedajo tudi v Državnem zboru. Poslanki in poslanec Svobode, Mateja Čalušić, Tamara Kozlovič in Robi Janev, so namreč letos spomladi na vlado naslovili pobudo, naj poveča nadzor nad nezakonito prodajo živil na javnih površinah in naj jo s trajnimi ukrepi tudi prepreči. Kot so opozorili podpisniki pobude je »prodaja izven registriranih obratov nezakonita, saj poleg pretrgane ali zavajajoče sledljivosti izvora živil obstaja tudi tveganje zaradi neizpolnjevanja higiensko-tehničnih pogojev,« ter v pobudo zapisali, da mora »država z vsemi pravnimi instrumenti zavarovati poštene ponudnike slovenskih kmetijskih pridelkov in prekiniti z nezakonito konkurenco.« Prav zato so v pobudi vladi predlagali naj vzpostavi intenzivno sodelovanje vseh pristojnih nadzornih organov ter naj se s poostrenimi inšpekcijskimi nadzori vzpostavi trajno zakonito stanje na najbolj kritičnih območjih.
JAN BEDNARIK
