Divja odlagališča
Po podatkih SURS smo v Sloveniji v letu 2022 proizvedli skupno 11,7 milijona ton odpadkov, od tega 1,05 milijona ton komunalnih. Če podatke primerjamo s tistimi iz leta 2020 – skupno 7,7 milijona ton odpadkov, od tega 1,03 milijona ton komunalnih – ugotovimo, da trend raste. Še posebej hitro raste količina gradbenih odpadkov (v letu 2020 kar 59 odstotkov vseh odpadkov, v letu 2022 pa kar tri četrtine vseh), manj pa količina komunalnih. Slednje nakazuje, da smo se ljudje v gospodinjstvih vendarle pričeli obnašati bolj odgovorno, tudi vsled tega, da po medijih in družbenih omrežjih krožijo debate in opozorila o odgovornem ravnanju z odpadki: ločevanju, preudarnem nakupovanju in odlaganju, ponovni uporabi in recikliranju.
Kljub temu pa le bežen pogled v register divjih odlagališč kaže, da smeti nekateri še vedno radi odlagajo kar v naravo. Le kdo med nami ne pozna vsaj enega kraja v svoji okolici, kjer počasi razpada kak star gospodinjski aparat, gradbeni material in še kaj drugega? Problematika divjih odlagališč v Sloveniji je stara in pereča, prvi pa so se z njo zares spoprijeli Ekologi brez meja, ki so leta 2010 organizirali prvo vseslovensko čistilno akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Odziv ljudi je bil izjemen, sodelovalo je 270.000 prostovoljcev, komunalne službe, občine, policija in vojska ter gospodarska podjetja, ki so odvažala odpadke. Očiščenih je bilo približno 14.800 ton odpadkov in okoli 7000 odlagališč. Ko so leta 2012 akcijo ponovili, je število sodelujočih še naraslo. Na terenu je čistilo kar 14,5 odstotka prebivalcev Slovenije. Leta 2018 so Ekologi brez meja še tretjič (in zadnjič, kot so napovedali) organizirali vsedržavno akcijo. 32.000 prostovoljcev je iz narave ponovno odstranilo več kot 205 ton odpadkov iz 138 divjih odlagališč. Po takratnih ocenah ekologov je bilo odpadkov bistveno manj kot prejšnja leta, velik problem pa so še vedno predstavljali predvsem gradbeni odpadki.
Poleg očiščenih divjih odlagališč je bil rezultat akcij tudi prvi register divjih odlagališč. Prostovoljci so jih namreč popisali več kot 13.000 in jih vrisali v zemljevid z natančnimi koordinatami ter podatki o vrsti in količini odpadkov. Register se nahaja na spletnem portalu Geopedia, dostop do njega pa je možen na naslovu register.ocistimo.si. Podatke občasno osvežujejo, tisti za slovensko Istro pa so med najbolj ažuriranimi, saj to področje v okviru študijske prakse pogosto popisujejo študentje Fakultete za humanistične študije Koper. Med razlogi, zakaj prihaja do divjega odlaganja, ekologi navajajo finančne prihranke, neučinkovit nadzor, premajhno informiranost in ozaveščenost ter pomanjkanje sodelovanja med organi in zainteresirano javnostjo. Večino odstranjenih odpadkov pa še vedno predstavljajo gradbeni odpadki.
Prizadevanja Mestne občine Koper na področju reševanja problematike divjih odlagališč segajo v leto 2004, ko je občina zaradi načrtovanega območja Krajinskega parka Dragonja popisala divja odlagališča v petih krajevnih skupnostih – Šmarjah, Borštu, Marezigah, Gradinu in Gračišču. Popis je izvedlo Društvo Pangea, ki je ugotovilo in natančno popisalo 100 divjih odlagališč na tem območju. Matjaž Primc, takratni izvajalec popisa, pravi, da podatkov, ali je občina ta odlagališča sanirala, niso dobili, društvo pa tudi ne deluje več. Z Mestne občine Koper prav tako sporočajo, da podatka, ali so bila sanirana vsa divja odlagališča, popisana leta 2004, nimajo, da pa je bilo na območju MOK od takrat v sklopu različnih čistilnih akcij (Očistimo Slovenijo) očiščenih več divjih odlagališč. Občina je s podatki o tem, koliko odlagališč je bilo v preteklih 20 letih sanirano, zelo skopa. Register divjih odlagališč pa pokaže, da so sanirana večinoma odlagališča, ki so locirana bliže mestu, tista bolj oddaljena pa še kar vztrajno ostajajo aktivne pike na zemljevidu. Ali še bolj črni madeži v naravi.
Za nadzor nad izvajanjem določb Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki v koprski občini opredeljuje ravnanje s komunalnimi odpadki in izvajanje te obvezne javne gospodarske službe, je sicer pristojen Medobčinski inšpektorat Medobčinske uprave Istre. »Občinski redarji in inšpektorji izvajajo redne nadzore na javnih površinah, pri čemer nadzirajo tudi nedovoljeno odlaganje komunalnih odpadkov v okolju,« sporočajo iz MOK, kjer tudi zatrjujejo, da »vsa odlagališča komunalnih odpadkov na javnih površinah ustrezno dokumentirajo. Če medobčinski inšpektor odkrije kršitelja, se slednjemu odredi sanacija divjega odlagališča. V primerih, ko je kršitelj neznan, za sanacijo poskrbi javno komunalno podjetje Marjetica Koper. Če je odlagališče komunalnih odpadkov na zasebnem zemljišču, pa se sanacija odredi lastniku zemljišča.«
Medobčinska uprava Istre prejema prijave s strani občanov in drugih institucij, vezane na nedovoljeno odlaganje komunalnih odpadkov v okolju, ki jih nato medobčinski inšpektor obravnava v skladu s pristojnostmi. Medobčinski inšpektor obravnava odlagališča, na katerih so v večji meri odvrženi komunalni odpadki. Če večji del odlagališča predstavljajo drugi odpadki, kot na primer gradbeni in nevarni, pa obravnavo prevzame inšpekcija za okolje in energijo.
Jana Pinez iz Okolja Piran odgovarja, da v piranski občini v zadnjih letih opažajo bistven upad divjih odlagališč: »Posamezne primere rešujemo preko Medobčinske redarske službe, ki ugotavlja, kdo je povzročitelj in izda odločbo o odstranitvi. Če gre za kaj manjšega, ponavadi odstranimo čim prej, da se ne razraste.«
Izolska občina je ubrala drugačno taktiko. Konec leta 2022 je Komunala Izola na divje odlagališče gradbenih odpadkov ob glavni cesti na Belvederju postavila tablo z napisom »Divje odlagališče v reševanju«, opremljeno še z opozorili o nedopustnosti takega odlaganja. Odloženi material je bil v kratkem odstranjen, na Komunali pa ne vedo, kdo ga je odstranil. Opozorilo je očitno zaleglo in je zanimiv primer dobre prakse, ki bi ga lahko uporabile tudi druge občinske komunalne službe – če nič drugega, za preprečevanje nadaljnjih odlaganj na že obstoječa nerešena odlagališča.
Eva Brajković
