Celjska občina načrtuje nadaljevanje obnove Knežjega dvora

Celjska občina ima za četrto fazo projekta celovita prenova Knežjega dvora, kar pomeni severni gotski del z zunanjo ureditvijo, pripravljeno projektno in investicijsko dokumentacijo, pridobila je tudi gradbeno dovoljenje. Ocenjujejo, da bi obnova stala več kot osem milijonov evrov, teh sredstev pa v občinskem proračunu ne morejo zagotoviti.

Kot so za STA povedali na celjski občini, se nadejajo, da bo v prihodnji finančni perspektivi objavljen tudi takšen razpis za obnovo kulturne dediščine, na katerega bi lahko prijavili projekt obnove Knežjega dvora in v historičnem stilu dokončali prenovo te znamenite celjske stavbe.

Stavba je v 14. in 15. stoletju služila kot rezidenca Celjskih grofov, pozneje Celjskih knezov. Po izumrtju Celjskih je bil v njej vicedomski urad, sredi 18. stoletja pa so jo po ukazu cesarice Marije Terezije preuredili v vojašnico.

Leta 2011 je celjska občina nadaljevala z obnovo Knežjega dvora, ki se vleče že 25 let in je po oceni celjskega župana Bojana Šrota že čas, da jo zaključijo. Takrat so prenovili komunikacijski stolp, namestili dvigalo za invalide in funkcionalno uredili stolp. Vrednost naložbe je znašala 2,5 milijona evrov, od tega je država prispevala dva milijona.

Celjska občina je sicer z obnovo Knežjega dvorca začela v 80. letih minulega stoletja. Prva dela so bila namenjena statični sanaciji dvorca in raziskavam na stavbi in v njeni neposredni okolici, ki so pokazale, da gre za izjemno kakovosten spomenik. Med arheološkimi raziskavami na dvorišču gradu pa so bile odkrite izjemne ostaline rimske civilizacije. Na podlagi izsledkov raziskav je bil prvotni cilj prenove spremenjen, izpostavljena je bila pojavnost stavbe kot take, njen historični in kulturni pomen. Sočasno so stekli postopki iskanja bodoče funkcije dvorca, ki bi bila v sozvočju z njegovo kulturno zgodovinsko težo.

Knežji dvorec sodi z vidika kulturne dediščine med najpomembnejše srednjeveške spomenike pri nas. Lokacija v središču Celja podeljuje dvorcu vlogo prostorske dominante, ki zaključuje območje starega mestnega jedra in še posebej s strani reke Savinje predstavlja mogočno potezo, ki nedvoumno kaže na nekdanjo moč Celja.