Carpaccieva slika po dolgoletnih prizadevanjih v tem tednu spet v Piranu

Carpaccio je glavno oltarno sliko naslikal na prošnjo piranskega samostana sv. Frančiška leta 1518, je za STA povedal gvardijan pater Janez Šamperl. Na umetnini je mogoče videti Marijo na tronu z detetom, okoli njiju pa so svetniki Frančišek Asiški, Anton Padovanski, Klara, apostol Peter in zavetnik Pirana sveti Jurij.

Leta 1940 so Carpaccievo sliko odstranili iz cerkve, da bi jo zaščitili pred morebitnim uničenjem med vojnimi spopadi. V tistem času je svojo vilo Manin kot skladišče umetniških predmetov iz Julijske krajine, Furlanije in Istre ponudil grof Leonardo Manin, tam pa so jo hranili in varovali tri leta, nato pa konec oktobra 1943 prestavili v samostan v Padovi.

Mnogi menijo, da gre za največjo dragocenost ne samo samostana, ampak tudi mesta Piran, je dodal Šamperl.

Umetnino bodo v piranski samostanski cerkvi sprejeli v četrtek dopoldne

Gre za vrnitev prve od številnih umetnin, ki so bile v času druge svetovne vojne odstranjene, kasneje shranjene in varovane, z namenom zaščite pred vojno nevarnostjo, je za STA povedal veleposlanik Tomaž Kunstelj, ki je pooblaščen za vračanje umetnin in arhivskega gradiva iz Italije.

Po njegovih besedah gre za dolgotrajen proces, pri katerem sodelujejo deležniki na obeh straneh meje, in proces, kjer je izredno pomembno zaupanje med državama. To zaupanje pa se je v zadnjih desetih letih še okrepilo, “govorimo o odnosih, ki so na najvišjih mogočih ravneh dveh sosednjih držav z izredno veliko gospodarske menjave ter kulturnega in znanstvenega sodelovanja”.

Umetnina je del prostora, kjer sta prisotna tako slovenski kot italijanski narod, upoštevajoč vse te elemente pa je “ključno delo tihe diplomacije, ki se osredotoča na vsebino, težave in iskanje rešitev, ki pomenijo afirmativno pozitivno zgodbo za vse vpletene”. Kot verjame Kunstelj, “vračanje umetnine v Piran predstavlja dobro za Pirančanke in Pirančane, pa naj bodo slovenske ali italijanske narodnosti”.

Po besedah patra se je pot za vračanje umetnine nazaj domov odprla z denacionalizacijo samostana leta 1996. Ena od možnosti za vrnitev slike je bilo tudi srečanje predsednikov srednjeevropskih držav v Piranu, kjer sta se srečala prvi predsednik republike Milan Kučan in nekdanji italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro, “a časi niso bili zreli”. Za vrnitev slike si jo močno prizadeval tudi goriški nadškof Antonio Vitale.

Sprejem slike v piransko samostansko cerkev načrtovano v dveh delih

Carpaccievo sliko bodo v Piranu sprejeli v četrtek v dopoldanskih urah, vrata cerkve pa bodo za javnost odprli ob 16. uri. Slika takrat še ne bo v okvirju, ampak na štafelaju oziroma slikarskem stojalu. V okviru duhovno-kulturnega programa, ki bo pospremljeno z nagovori pristojnih in strokovnimi umetnostnozgodovinskimi podatki, bodo na licu mesta tudi podpisali listino o vračanju.

Po treh dneh bo slika odpotovala v Restavratorski center v Ljubljani, v času restavriranja v prestolnici pa bodo tudi v piranski cerkvi dokončali nekatere restavratorske postopke in tehnične zadeve, vključno z novo razsvetljavo. Uradna slovesna postavitev slike na njeno prvotno mesto bo v božičnem času, je napovedal Šamperl.

Ena od številnih umetnin, odpeljanih v času druge svetovne vojne

Kot je za STA zapisala direktorica Narodnega muzeja Slovenija Mateja Kos Zabel, vrnitev Carpaccieve slike smatra za velik uspeh slovenske diplomacije ter lep primer sodelovanja med državama na področju kulture. Takšna dejanja po njenem mnenju zbujajo optimizem tudi glede nadaljnjega urejanja vrnitve preostalih umetnin.

Po njenih besedah so namreč tovrstni postopki “dolgotrajni in zamudni, saj poleg dejstev implicirajo tudi različne zgodovinske in ideološke interpretacije ter nianse razumevanja”. Ob tem je spomnila še na današnje “izjemno turbulentne čase, kjer je medsebojno spoštovanje in miroljubno reševanje problemov pravzaprav redkost”.

Kot opozarja Šamperl, pri procesu vračanja nastaja dvojnost, nekateri namreč zagovarjajo enovito vrnitev arhivskega materiala, drugi pa postopno vračanje. Plan za nadaljevanje vračanja umetnin na njihovo prvotno mesto je po navedbah Kunstlja “nadaljevati tiho diplomacijo, pogovore z deležniki, ki odločajo in skrbijo za te umetnine, in iskanje skupnih imenovalcev”.

Lani v Kopru že sprejeli eno od Carpaccievih umetnin

Lani so v koprsko stolnico po petih letih restavriranja v Zavodu za varstvo kulturne dediščine že sprejeli restavrirano oltarno sliko tega renesančnega beneškega slikarja. Carpaccio je na sliki iz leta 1516 upodobil Marijo z detetom na prestolu, okoli nje pa so svetniki Hieronim, Jožef, Rok, Sebastijan, Nazarij, ki je zavetnik Kopra in v rokah drži maketo mesta, in Kvirin. Slika je krasila stranski oltar, ki je bil posvečen sv. Roku.

4,2 metra visoka in 2,5 metra široka slika je zavzela svoje mesto na desni strani oltarja v koprski stolnici. Restavratorska dela so trajala med 18.000 in 20.000 ur.