Kultura

V Celju vabijo k soustvarjanju spletne razstave, kako ženske doživljajo epidemijo

V Muzeju novejše zgodovine Celje do konca meseca zbirajo gradivo, ki bo predstavilo, kako ženske doživljajo čas epidemije covida-19. Predmete, ki jih lahko posameznice muzeju podarijo ali le posodijo, bodo del spletne razstave, ki bo na ogled od 8. marca. Razstava je del projekta Ženske stopinjiCE, ki raziskuje sledi žensk, ki so zaznamovale Celje.

Kot so v muzeju zapisali v vabilu k sodelovanju, se je “preteklo leto vse vrtelo okoli mask in razkužil, sestankov na aplikacijah, kot je zoom, beseda leta je postala karantena”. Zanima jih, kako so ta čas doživele ženske. “Zbiramo gradivo, ki odraža vaše življenje v tem obdobju, vaše naloge, misli, občutke o sebi in svoji vlogi. Morda vas kak predmet spominja na delo v tem času, na spremembe v domačem okolju, na prosti čas ali pa združevanje številnih nalog, morda na strahove ali na pričakovanja,” med drugim piše v vabilu.

Kot je za STA povedala kustosinja v muzeju, etnologinja in kulturna antropologinja Urška Repar, upajo, da bodo pridobili predmete čim več generacij žensk, saj so čas pandemije zelo različno doživele. Ene so imele več prostega časa, splet druge, zlasti matere, pa so bile ob zaprtih vrtcih in šolah precej obremenjene z gospodinjstvom, nego oziroma vzgojo ali poučevanjem otrok.

Po mnenju Urške Repar je epidemija zamajala enakopravnost med moškimi in ženskami. Čeprav je morda za nekatere ženske bilo to obdobje z več prostega časa in priložnosti, pa je bilo za večino žensk to zelo stresen čas. Raziskave med drugim kažejo, da so ženske v primerjavi z moškimi v poklicnem oz. poslovnem svetu nazadovale. To naj bi se poznalo celo v znanosti, kjer so se podpisale pod manj znanstvenih oz. strokovnih člankov kot njihovi kolegi.

Za spletno razstavo so že prejeli okoli 15 predmetov, katerih fotografije bodo objavili skupaj z opisom oziroma zgodbo, ki se skriva za njimi. Na Facebook strani muzeja jih je že na ogled nekaj, med njimi denimo zaščitna krema za roke ter črno-bel pajac, v katerem se je uporabnica, kot je zapisala, kljub njegovemu zaporniškemu videzu, počutila zelo udobno.

Med predmeti za razstavo, ki je prvo dejanje projekta Ženske stopinjiCE, s katerim želijo v muzeju raziskati sledi žensk v Celju v 20. in 21. stoletju, so tudi karte Dama je dama, kralj pa gospa, ki jih je muzeju prispevala Urška Repar. Igralne karte so nastala pod okriljem društva Živa kreativa, na njih pa je upodobljenih 20 žensk po izboru Nuše Komplet Peperko in Urške Repar, ki zaznamujejo mesto Celje. Kartam, ki jih je oblikovala in ilustrirala Katja Kovše, so dodane tudi predstavitve upodobljenk.

“Predstavitve žensk niso vse zgodovinske ali biografske, ampak gre za bolj svobodno interpretacijo, s poudarkom na tistem delu njihovega življenja, ki je povezan s Celjem,” je pojasnila Urška Repar. Na igralnih kartah – popolnem francoskem kompletu z dvema jokerjema – je upodobljenih deset žensk, ki so nekdaj živele in delovale v mestu, ter deset oseb, ki so dejavne danes. Dodane so še anonimne osebe, ki predstavljajo določene družbene skupine.

Karte tako krasijo podobe prve slovenske atletinje, ki je nastopila na poletnih olimpijskih igrah Alme Butia Car, režiserke Balbine Batterino Baranovič, svetovne popotnice in pisateljice Alme Karlin, celjske lekarnarke Ane Baumach, alpinistke in podjetnice Pavle Jesih, ki je imela v lasti celjski kino dvorani Metropol in Union, ter Sofie Hess, ki je bila v večletnem razmerju s slavnim znanstvenikom Alfredom Nobelom. Tu so še upodobitve celjskih grofic Veronike Deseniške in slovite cesarice Barbare Celjske, slikarke Darinke Pavletič Lorenčak ter partizanke Tončke Čeč.

Kot sodobne Celjanke pa so predstavljene pedagoginja in kulturnica Marijana Kolenko, umetnica Lila Prap, pevka Mojca Bitenc Križaj, novinarka Špela Kuralt, zdravnica Zlata Felc, oblikovalka Špela Strašek, arboristka Irena Ašič, zdravstvena strokovnjakinja Cvetka Skale, atletinja Anja Valant in koreografinja Ana Vovk Pezdir.

“Če bi karte nastajale v muzeju, bi bil izbor gotovo drugačen, tako pa smo si dovolile povsem subjektiven pristop,” je pojasnila Urška Repar. Kot je poudarila: “To niso le osebe, ki so bile ali pa so izjemno uspešne, ampak tudi tiste, ki delajo življenje v mestu prijaznejše, našo družbo pa bolj povezano”.

Paket kart tako vsebinsko sovpada s projektom Ženske stopinjiCE, v okviru katerega med drugim načrtujejo tematske sprehode po Celju, na katerih se bodo ustavljali na različnih točkah, povezanih z ženskami. Sicer si želijo, da bi tudi druge muzejske vsebine predstavili iz ženske perspektive oz. vprašanja: kakšen bi bil današnji svet, če bi bila v preteklosti v središču ženska, je še povedala koordinatorka projekta Urška Repar, ki ga vodi skupaj z muzejsko vodnico Katjo Pur.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button