Kultura

V Britanskem muzeju razstava o rimskem cesarju Neronu

V Britanskem muzeju za konec maja napovedujejo razstavo z naslovom Neron: moški za mitom. Združila bo več kot 200 eksponatov z različnih koncev Evrope, preko katerih bo poskušala razbijati v širši javnosti zakoreninjene mite o enem najbolj razvpitih rimskih cesarjev.

Neron naj bi umoril svojo mater in dve ženi, neusmiljeno preganjal zgodnje kristjane, vključno s svetim Petrom in svetom Pavlom, in celo požgal Rim, da bi pridobil prostor za svojo ogromno razkošno palačo. A razstava, ki jo bodo odprli v Britanskem muzeju, bo vse te domneve postavila pod vprašaj ter po pisanju spletnega portala The Guardian skušala rehabilitirati Nerov ugled.

Med eksponati na razstavi spletni portal izpostavlja kip mladega Nerona, ko je bil star približno 12 let, bronasto glava iz mesteca Saxmundham v Veliki Britaniji in zaklad iz Fenwicka. Slednjega so odkrili leta 2014 in ga bo javnost na razstavi imela možnost videti prvič. O krutosti Neronovega obdobja pa priča veriga sužnja iz Angleseyja. Pripoveduje o kulturi brezobzirnega izkoriščanja, ki je po besedah kustosa Britanskega muzeja Thorstena Opperja rdeča nit razstave.

Vendar pa v nasprotju z izjemno pristranskimi poročili o njegovi vladavini, ki so jih vladajoče elite pisale v desetletjih po njegovi smrti leta 68, dokazi pričajo, da je bil Neron priljubljen med množicami. Zaradi izbruha Vezuva več kot desetletje po njegovi smrti se je ohranilo veliko grafitov, ki slavijo pokojnega cesarja, je povedal Opper. Na razstavi bo na ogled grafit iz Pompejev.

“Odnos do Nerona se je po njegovi smrti zelo razlikoval po družbenih razredih. Elita je bila zelo sovražna, znano pa je, da so množice v Rimu, plebs urbana, še desetletja po njegovi smrti častile njegov spomin,” je še povedal Opper.

Na razstavi bodo predstavljene tudi ženske iz Neronovega življenju, ki so bile sicer velikokrat opisane kot “nesramno ambiciozne, prešuštne, incestuozne in vulgarne”. A po kustosovih besedah so bile te oznake politično motivirane, saj močne ženske niso bile zaželene.

Kot je še povedal Opper, v širši javnosti znana podoba Nerona “v veliki meri temelji na manipulacijah, pristranskosti in odkritih lažeh”. Ne le, da Neron ni igral na gosli, medtem ko je Rim gorel, to glasbilo so namreč iznašli šele 1000 let po njegovi smrti, ob začetku požara ga sploh ni bilo v mestu.

Neron (37-68) se je rodil v Anciju kot sin Agripine mlajše in njenega prvega moža Gneja Domicija Ahenobarba. Med drugimi ga je vzgajal Seneka. S pomočjo spletk ambiciozne matere in pretoriancev je leta 54 postal cesar.

Britanski muzej bo vrata za obiskovalce ponovno odprl 17. maja, odprtje razstave Neron: moški za mitom, pa je napovedano za 27. maj.

Source
STA
Back to top button