Kultura

Pri Forumu Ljubljana izdali stripovsko klasiko Črna luknja

Pod okriljem Foruma Ljubljana je kot posebna izdaja revije Stripburger izšla večkrat nagrajena stripovska klasika, ki je že zdavnaj postala kultna – Črna luknja Charlesa Burnsa. Strip prinaša večplastno in vizualno izpiljeno zgodbo o odraščanju in prehodu iz brezskrbne mladosti v nič manj “kruti” svet odraslih, so zapisali izdajatelji.

Črna luknja je “monumentalna stripovska mojstrovina”, ki jo je Burns, eden od najpomembnejših striparjev sodobnega časa, ustvarjal kar deset let in velja za vrhunec njegovega opusa. Gre za enega najbolj branih stripov našega časa, o katerem na fakultetah v ZDA poučujejo tudi pri književnosti. Kot so zapisali pri Forumu Ljubljana, je Črna luknja “mračno in grozljivo groteskno, hipnotično in halucinantno lepo” delo, ki zelo dobro predstavlja stiske najstništva.

Nova izdaja iz zbirke Ambasada Strip je postavljena v predmestje Seattla, sredi 70. let minulega stoletja. “Že takoj na začetku izvemo, da najstniki tam zbolevajo za neko čudno boleznijo, ki se prenaša s spolnimi odnosi. Bolezen se kaže na najrazličnejše načine – od grozljivo grotesknih do tistih bolj subtilnih, ki jih je možno prikriti – a ko jo stakneš, je to to. Poti nazaj ni več. In potem se začnejo umori…,” je vsebina povzeta na strani Stripburgerja.

Zgodba, ki se bere kot napeta grozljivka, bralca hitro posrka “v svoj mračen, a bogat pripovedni svet, hkrati pa se med branjem nenehno razkriva tudi njena večplastnost, s katero presega žanrske okvire”. Groteskne telesne mutacije z boleznijo okuženih najstnikov, ki posledično vodijo v umikanje v osamo, beg od doma ter družbeno izolacijo, lahko tako beremo tudi kot metaforo za odraščanje, še piše v opisu knjige.

Za prevod v slovenščino je poskrbel Bojan Albahari, spremno besedo je prispeval Gašper Rus.

Charles Burns (1955) je nase prvič opozoril sredi 80. let minulega stoletja s stripi za kultno revijo RAW Arta Spiegelmana in Francoise Mouly. Ustvaril je več odmevnih stripovskih albumov, kot so El Borbah (1999), Big Baby (2000), X’ed Out (2010), The Hive (2012), Sugar Skull (2014), Last Look (2016) in Dedales (2019), pa tudi različnih drugih del: od naslovnice plošče Iggyja Popa do oglaševalskih kampanj za Coca-Colo.

S svojim edinstvenim likovnim pripovednim slogom je po zapisu na strani Stripburgerja navdihnil nove generacije striparjev, odobravanje pa požel tudi med kritiško srenjo. Prejel je praktično vse najpomembnejše stripovske nagrade, med drugih Eisnerjevo, Ignatzevo in Harveyjevo nagrado.

Source
STA
Back to top button