Kultura

Pred 140 leti je umrla angleška pisateljica s psevdonimom George Eliot

Pred 140 leti je umrla angleška pisateljica Mary Ann Evans, ki je pisala pod moškim psevdonimom George Eliot, da bi jo kritiki obravnavali resno in da bi si zagotovila zasebnost. Avtorica, ki velja za eno vodilnih angleških peres viktorijanske dobe, je znana po realizmu in pronicljivih psiholoških portretih.

Mary Ann Evans se je rodila 22. novembra 1819 na podeželski angleški grofiji Warwickshire. Ko ji je leta 1836 umrla mama, je pustila šolo in skrbela za gospodinjstvo. Leta 1841 se je z očetom, metodistom, preselila v Coventory. Tam je po pisanju Velikega svetovnega biografskega leksikona postala svobodomiselna racionalistka.

Leta 1850 je začela pisati za časopis Westminster Review, pozneje je postala tudi njegova urednica. Štiri leta kasneje je spoznala kritika in novinarja G.H. Lewesa, s katerim je živela, čeprav je bil poročen, kar je bilo še posebej za tisti čas škandalozno.

Kot pisateljica se je pojavila s tremi povestmi leta 1858 v časopisu Blackwood’s Magazine in se kmalu razvila v pomembno predstavnico psihološko-sociološkega romana. V prvih delih je njen slog še sproščen in živahen, pozneje pa je besedila obremenila z miselnimi vložki. Obvladala je karakterizacijo in dramatičnost ter opise človeških stisk.

Med njenimi deli velja omeniti v slovenščino prevedene Mlin na reki Floss, Silas Marner: Tkalec iz Raveloeja in Middlemarch. Zadnji velja za eno najpomembnejših literarnih del, nastalih v Angliji. V delu se prepleta več zgodb z velikim številom junakov, in ne glede na to, da se pripovedovalka do junakov distancira, sledi številnim podtemam, kot so položaj žensk v družbi, idealizem in sebičnost, religija in hipokrizija, politične reforme in izobraževalni sistem.

Leta 2014 je bil naprodaj izvod romana Povest o dveh mestih Charlesa Dickensa, ki ga je avtor leta 1858 z “velikim občudovanjem in spoštovanjem” posvetil George Eliot, je tedaj poročal britanski časnik The Guardian.

Dickens je občudoval George Eliot, odkar mu je avtorica leta 1857 poslala izvod svojega prvenca Scenes of Clerical Life, v katerem so zbrane tri povesti za Blackwood’s Magazine. Bil je eden prvih, ki je uganil, da bi literatka lahko bila ženska. Občudoval je izjemno iskrenost in nežnost njenih zgodb. Pisateljica je Dickensu leta 1859, ko mu je poslala izvod romana Adam Bede, razkrila svojo identiteto.

Scenes of Clerical Life naj bi v prihodnjih letih v sklopu nove Beletrinine zbirke Klasična Beletrina izšel v slovenskem prevodu pod naslovom Slike iz duhovniškega življenja.

Pisateljica je umrla 22. decembra 1880, le mesece po poroki z Johnom Walterjem Crossom.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button