Kultura

Plečnikovo leto priložnost za odkrivanje znanih in manj znanih plati Plečnika

Letošnje leto je vlada ob 150-letnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika razglasila za Plečnikovo leto. V Plečnikovi hiši v Trnovem bodo vanj vstopili z razstavo Plečnik in pika ter dnevom odprtih vrat. Dogodke ob obletnici arhitektovega rojstva, ki jo bomo obeležili v nedeljo, 23. januarja, pripravljajo tudi drugod.

 

 

Razstava Plečnik in pika bo predstavila nastanek stripa o arhitektu

Občasno razstavo Plečnik in pika bodo v Plečnikovi hiši odprli v petek. Predstavila bo proces nastajanja biografskega stripa o Plečniku, za katerega sta moči združila zgodovinar Blaž Vurnik in stripar Zoran Smiljanić.

“Strip o Plečniku govori drugače, kot smo sicer vajeni; Plečnik svojo zgodbo pripoveduje sam, prisotnost humorja in značilen pristop k oblikovanju lika pa je princip, ki je svoj samo stripu. Pri pripravi scenarija, v katerem se ves čas prepletajo citati iz Plečnikovih pisem z njegovimi arhitekturnimi podvigi, se je bilo potrebno zakopati v arhive, poiskati slikovne reference, predvsem pa zaobjeti Plečnika kot celoto: človeka, umetnika, dvomljivca, prijatelja, deloholika, navdušenca s smislom za humor,” je o dolgem in zahtevnem procesu ustvarjanja povedal Vurnik.

Prav reference za upodobitve so bile ena ključnih sestavin za Smiljanićevo ustvarjanje. Med njimi bo na razstavi med drugim na ogled osnutek kozlove glave, ki ga je Plečnik oblikoval za vodnjak Karla Boromejskega na Dunaju leta 1908 in za katerega velja, da gre za Plečnikov avtoportret. Kip, ki ga hranijo v Plečnikovi hiši, doslej še ni bil na ogled širši javnosti, navajajo v Plečnikovi hiši.

“Pri risanju stripa je bilo velikokrat precej dela s predpripravo, z iskanjem ideje, kako nekaj upodobiti, kako se sploh lotiti risanja. Blaž me je založil s slikovnimi referencami, ogledal sem si Plečnikove osebne predmete, iskal upodobitve na spletu. Ko je bila ideja izčiščena, je šlo lažje na papir. Začetni strah, da Plečnik ni tako zanimiv, ognjevit, konflikten in zabaven karakter, kot bi bil potreben za stripovsko upodobitev, se je hitro razblinil. Izkazalo se je, da je večplasten, kompleksen, da ima svoje strahove in bojazni, nesigurnosti, kot starejši pa postane malo tirana pa avtokrata,” pa je povedal Smiljanić.

Prvi natis stripa, ki je v nakladi 1200 izvodov izšel lani konec novembra, je že razprodan. V teh dneh se pričakuje njegov prvi ponatis. Razstava Plečnik in pika bo na ogled do 8. maja.

V nedeljo, na dan arhitektovega rojstva, pa v Plečnikovi hiši vabijo na dan odprtih vrat. Poleg vodstev po hiši, v kateri je arhitekt bival dobrih 35 let, se obeleževanje rojstnega dne skozi ves teden dogaja na Facebook strani Plečnikove hiše, kjer je mogoče med drugim spoznavati zanimivosti iz arhitektovega življenja.

Plečnikovo hišo v Trnovem so pred nekaj leti celovito prenovili. Po prenovi so jo za obiskovalce ponovno odprli septembra 2015. Lani, v koronskem času, so v njej našteli 6203 obiskovalce, največ pa so jih zabeležili leta 2017, ko jih je bilo kar 16.813, so za STA povedali v zavodu Muzej in galerije mesta Ljubljane.

Veliko razstavo ob 150-letnici arhitektovega rojstva, ki nastaja v sodelovanju MGML, Fakultete za arhitekturo ter Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, bodo v Mestnem muzeju Ljubljana odprli sredi junija. Osvetlila bo Plečnikov arhitekturni opus ter razkrila mnoge inovativne ideje in tehnike, ki jih je vsestranski umetnik uporabljal pri svojem raznovrstnem snovanju. Ponudila bo tudi priložnost za refleksijo Plečnikovih idej in umetniški pogled nanje v sodobnem svetu 21. stoletja.

Obletnico arhitektovega rojstva bodo med drugim obeležili tudi Mariboru in Kamniku

V Umetnostni galeriji Maribor (UGM) ob obletnici Plečnikovega rojstva v nedeljo ob 11. uri vabijo na ogled grobnice Družbe Jezusove, edinega ohranjenega Plečnikovega dela v Mariboru. Na pokopališču na Pobrežju bo umetnostna zgodovinarka Mojca Štuhec predstavila grobnico ter druga načrtovana, nerealizirana in odstranjena Plečnikova dela v Mariboru.

Kot so zapisali v galeriji, je leta 1923 Plečnik s svojim učencem Francetom Tomažičem izdelal načrte za novo cerkev sv. Marije Magdalene, a je projekt ostal nerealiziran. V začetku 30. let minulega stoletja je sodeloval z mariborskimi jezuiti ter zanje pripravil načrte za kapelo Srca Jezusovega in celostno ureditev samostana s cerkvijo; uresničena je bila le ureditev kapele. Po njegovi zamisli so uredili tudi skupno grobnico na magdalenskem delu pobreškega pokopališča. Poleg tega je arhitekt izrisal dve različici Maistrove grobnice, ki nista bili uresničeni, med urbanističnimi zasnovami Slomškovega trga pa je mogoče še danes prepoznati Plečnikovo ovalno zasnovo okoli stolne cerkve Janeza Krstnika, ki simbolizira mejo prvotnega mariborskega mestnega pokopališča.

Na Gimnaziji Jožeta Plečnika v Ljubljani kot vsako leto tudi letos pripravljajo Plečnikove dneve. Letos bodo 4. februarja organizirali delavnice, na katerih bodo med seboj povezovati različna področja. Med njimi izpostavljajo delavnico, ki bo povezala biologijo in umetnost.

Plečnikovo leto bodo obeležili tudi v Kamniku, kjer bo arhitektovo zapuščino med drugim mogoče spoznati skozi oči ameriškega Kamničana Noaha Charneya. Charney, ki je doktoriral na temo Plečnikove arhitekture, bo v petek imel predavanje v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik. V soboto pa sta napovedana dopoldanski in popoldanski voden ogled s turističnim vodnikom Mihaelom Babnikom, ki bo bo skupine popeljal po mestu in predstavil Plečnikova dela, kot so železniška postaja Kamnik-mesto, obnovljena Plečnikova fasada na Glavnem trgu, Plečnikov most čez Nevljico in kapela Božjega groba v frančiškanskem samostanu.

Poleg tega je v počastitev priznanega arhitekta Zavod za turizem in šport Kamnik izdal dve Plečnikovi znamki, eno z motivom Plečnikove sobe v svečarni Stele in drugo z motivom Plečnikovih sveč. Obe znamki sta na razpolago na TIC točki v Kamniku, v petek pa bo na Pošti v Kamniku mogoče dobiti poseben Plečnikov žig.

Pri založbi Beletrina pa je izšel ponatis knjige Arhitekt Jože Plečnik v Italiji 1898-1899. V knjigi umetnostni zgodovinar France Stele (1886-1972) opisuje prelomno leto Plečnikovega življenja, ko je študijsko potoval po Italiji. Delo, ki je prvič izšlo pred več kot pol stoletja, je sedaj izšlo v prenovljeni, dopolnjeni podobi – s študijo Petra Krečiča in uredniškim predgovorom – ter likovno osveženi in obogateni podobi, so zapisali pri založbi.

Plečnikova izbrana dela na Unescovem seznamu

Odbor za svetovno dediščino Unesca je po večletnih prizadevanjih Slovenije julija lani izbrana Plečnikova dela v Ljubljani vpisal na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Izbor obsega sedem sestavnih delov: vodno os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic) in Trnovski most, kopensko os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale – vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (sv. Mihaela v Črni vasi) in delavskem predmestju (sv. Frančiška Asiškega v Šiški).

Vpis prispeva k mednarodni prepoznavnosti Slovenije, a delo, kot je za STA pred kratkim pojasnila Špela Spanžel z ministrstva za kulturo, ki je vodila delovno skupino strokovnjakov za pripravo nominacijskega dosjeja, še ni končano. Po vpisu se nadaljuje z nadgradnjo in formalizacijo dosedanjih aktivnosti, ki bodo zagotavljale dolgoročno upravljanje spomeniškega območja in njegovo celovito varstvo.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button