Kultura

Ob stoletnici iskanje umetnin s prve umetnostne razstave v Mariboru

Umetnostna galerija Maribor (UGM) ob stoletnici organizirane likovne dejavnosti v Mariboru postavlja na ogled manjšo razstavo, s katero osvetljuje dogajanje ob prvi razstavi ter povzema svojo stoletno zgodovino s poudarkom na prostorski problematiki. Ob tem poziva javnost k iskanju del s prve razstave, da bi jih lahko znova pokazali javnosti.

Na razstavi v UGM Kabinetu, ki jo bodo prek spleta uradno odprli danes in bo na ogled do sredine aprila, je kustosinja in direktorica galerije Breda Kolar Sluga izpostavila zaenkrat zbrana dela s prve razstave, nato pa naj bi jo sproti dopolnjevala.

Prva umetnostna razstava v Mariboru se je odprla 8. decembra 1920 v treh sobanah bivše kazine, ki so danes del Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor. Pobudo za razstavo je dal slikar Viktor Cotič, vodenje organizacijskega odbora pa je prevzel kar sam general Rudolf Maister. V odboru so bila še druga znana imena iz vrst vojaške in politične uprave, gospodarstva in administracije.

“S svojim ugledom so jamčili za pomembnost dogodka, s svojim položajem pa so gotovo tudi konkretno olajšali pridobivanje dovoljenj, prostorov in ne nazadnje finančnih sredstev za razstavo,” so pojasnili v galeriji.

V mestu, ki je po razpadu Avstro-Ogrske in nastanku kraljevine južnoslovanskih narodov doživljalo silovite etnične in socialne spremembe, je bila razstava svojevrsten podvig, katerega cilj je bil po navedbah UGM prikazati kulturno podobo zdaj slovenskega mesta, povezati in organizirati likovne ustvarjalce vseh narodnosti, slojev ali stanov ter v javnosti prebuditi zanimanje za likovno umetnost.

Razstava, na kateri je 28 umetnikov in umetnic pokazalo več kot 180 del, je v mestu sprožila vrsto pomembnih novosti: ustanovljeno je bilo prvo likovno društvo, natisnjen prvi umetniški katalog; v medijskih odzivih so prvič problematizirali razstavne zasnove; pričelo se je govoriti o umetniškem trgu in likovnem izobraževanju; takoj po otvoritvi se je pokazala tudi nuja po stalnem razstavnem prostoru in prvi likovni zbirki slovenske moderne umetnosti, ki bi bila javnosti na voljo v trajni obliki.

“S to razstavo je likovno življenje končno postalo del mariborskega javnega življenja. Še več, po odprtju prve razstave se v našem mestu delovanje na področju likovne umetnosti kljub težavam in zastojem ni več ustavilo, zato razstavo upravičeno štejemo kot začetek kontinuiranega organiziranega delovanja na področju likovne umetnosti. Razstava je odlična priložnost, da predstavimo zanimive začetke, hkrati pa tudi, da ob jubileju potegnemo črto in premislimo, kaj smo v stotih letih dosegli,” menijo v galeriji.

Prva razstava je bila odprta slab mesec dni. V tem času jo je obiskalo 2555 obiskovalcev, prodanih je bilo 28 del.

“Danes bi bila takšen obisk in prodaja zelo uspešna, vendar entuziazem organizatorjev, načelna politična podpora, dobra medijska pokritost in prilagajanje odpiralnega časa takrat niso zadoščali, da bi z vstopnino in deležem od prodaje pokrili stroške. Razočaranje je bilo precejšnje. A s stoletno kulturno-zgodovinsko distanco lahko potrdimo, kar so nekateri komentatorji poudarili že takrat: v mestu, ki je bilo na likovnem področju brez vsakršne tradicije, je slikarju Cotiču in odbornikom uspelo narediti prvi korak,” poudarja Kolar Sluga.

Natančna rekonstrukcija razstave iz leta 1920 zaenkrat ni možna. Veliko del so identificirali po opisih ter s pomočjo fotografij. Našli pa so jih le nekaj, ki jih hranijo javne in zasebne zbirke.

“V dneh, ko smo veliko doma, lahko skupaj poiščemo še katero od teh umetnin! Tako javnost pozivamo, da se ozrejo po stenah in predalih svojih domov ter preverijo, ali se morda pri njih nahaja katero izmed del s prve razstave v Mariboru,” sporočajo iz UGM.

Reprodukcije del bodo ob soglasju lastnikov objavili na ekranu v razstavišču UGM Kabinet ter na spletni strani razstave.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button