Kultura

Na Koroškem izjemna arheološka najdba – rimski miljni kamen

V okviru predhodnih arheoloških raziskav so na trasi tretje razvojne osi na Koroškem v začetku marca naleteli na izjemno arheološko odkritje iz rimskega obdobja, obcestni miljni kamen z vklesanim besedilom. Podrobnosti odkritja so danes predstavili v Koroškem pokrajinskem muzeju, kjer je miljnik, edini tovrstni s Koroške, že na ogled za javnost.

 

 

Trasa prihodnje državne hitre ceste oz. tretje razvojne osi na odseku med Velenjem in Slovenj Gradcem prečka traso rimskodobne državne ceste, ki je prek Mislinjske in Mežiške doline povezovala mesti Celeia (Celje) in Virunum (na Gosposvetskem polju v Avstriji).

Prečkanju se pri umeščanju nove državne ceste niso mogli izogniti. Zato je bila na mestu predvidenega križanja cest predpisana najprej predhodna raziskava z izvedbo arheološkega testnega izkopa z namenom, da se potek rimske ceste točno umesti v prostor in s tem natančno zameji obseg potrebnih arheoloških izkopavanj.

Predhodno raziskavo so izvedli arheologi podjetja PJP, ki so 4. marca letos na območju med Šmartnim pri Slovenj Gradcu in Podgorjem, na gozdnem robu, naleteli na marmornati miljni kamen oz. miljnik. Ta je služil za označevanje oddaljenosti od nekega središča, v tem primeru od Celeie, pri čemer je ena rimska milja dolžine 1481,5 metra.

Še isti dan so dobrih 430 kilogramov težak miljnik, ki ima obliko valja, premestili v Koroški pokrajinski muzej v Slovenj Gradec, kjer so ga očistili in pripravili za transkripcijo, danes pa je na delu pokritega vhoda v muzej že na ogled javnosti.

Kot je na današnji novinarski konferenci v Slovenj Gradcu povedala odgovorna konservatorka Mihela Kajzer iz mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, za zdaj kaže, da je bil miljnik najden in situ, torej na mestu, kjer je dejansko stal, saj leži zraven trase rimske ceste.

Kot dodatno presenečenje je izpostavila, da so v predhodnih raziskavah na območju našli kar dve trasi rimske ceste in tako trenutno še ne vedo, ali je v bližini morebiti križišče rimskih cest.

Pred dejansko gradnjo nove ceste so zdaj na območju najdbe predvidena arheološka izkopavanja, ki bodo predvidoma pojasnila, ali gre dejansko za križišče rimskih cest in ali je bil miljnik najden in situ.

V Sloveniji je poznanih med 50 in 60 miljnikov, samo na območju Celeie, kamor spada tudi Koroška, pa je to 31. miljnik, je povedala Julijana Visočnik iz Nadškofijskega arhiva Ljubljana. Ocenila je, da je to ena izmed bolj pomembnih najdb letošnjega leta oz. širše, saj so nazadnje miljnik kot tak v Sloveniji našli pred približno 15 leti na Dolenjskem, medtem ko na štajersko-koroškem območju že zelo zelo dolgo niso našli nobenega.

Miljnik je predstavljal dokument pravne narave, na njem je med drugim zapisano ime cesarja, ki je dal cesto zgraditi ali popraviti, in vse njegove funkcije, kar pomeni, da lahko strokovnjaki miljnik natančno datirajo.

A na miljniku, ki so ga našli na Koroškem, napis ni ohranjen v celoti, saj manjka približno ena tretjina miljnika, tako da Julijana Visočnik glede na zapis ocenjuje, da je ta iz prve tretjine tretjega stoletja našega štetja oz. so iz ohranjenega napisa razbrali, da gre za miljnik iz časa cesarja Aleksandra Severa, ki je vladal med letoma 222 in 235.

Najdbe se je razveselila arheologinja Koroškega pokrajinskega muzeja Saša Djura Jelenko. “Zelo sem vesela, da je muzej pridobil to najdbo, ki je vsak arheolog v svoji delovni dobi ne najde in ne dobi za muzej,” je povedala arheologinja. Upa, da bodo zdaj pridobili tudi veliko šolskih skupin in da bodo lahko zgodbo kamna in rimske ceste pripovedovali dalje. Sicer pa v prihodnje na Koroškem pričakuje še kakšno rimsko ali drugo najdbo.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button