Kultura

Mineva 125 let od prve javne filmske projekcije bratov Lumiere

Poudarki zgodbe
  • V Salonu Indien so na eno od sten sobe napeli belo platno. Poleg Odhoda delavcev iz tovarne Lumiere so prikazali še izbor kratkih filmov, ki sta jih posnela brata. Na posnetkih je bil med drugim otrok, ki je skušal v stekleni vazi uloviti zlato ribico, projekcija pa je vključevala tudi kratki film L' Arroseur Arosse, v katerem nagajivi deček s cevjo za zalivanje poškropi presenečenega vrtnarja. Ta film velja za prvo komedijo na svetu.

Brata Auguste in Louis Lumiere sta 28. januarja 1895 v Salonu Indien, ki se je nahajal v kleti Grand Cafeja na pariškem bulevarju Capucines, prvič javno prikazala svoj prvi film La sortie des ouvriers de l’usine Lumiere (Odhod delavcev iz tovarne Lumiere) in druge izbrane filme. Dogodek se je v zgodovino zapisal kot začetek kina.

Brata Auguste (1862-1954) in Louis (1864-1948) Lumiere sta se rodila v Besanconu. Njun oče je bil fotograf v Lyonu. Že v šoli sta kazala nadarjenost za tehniko. Ustanovila sta tovarno fotografskih plošč, februarja 1895 pa patentirala prvi kombinirani aparat za snemanje in projekcijo gibljivih slik, imenovan cinematographe.

Z njim sta nato v marcu istega leta posnela prvi film La sortie des ouvriers de l’usine Lumiere (Odhod delavcev iz tovarne Lumiere).

Prva javna in plačljiva projekcija tega filma in drugih izbranih kratkih del v Parizu 28. decembra 1895 pa velja za začetek kina.

V Salonu Indien so na eno od sten sobe napeli belo platno. Poleg Odhoda delavcev iz tovarne Lumiere so prikazali še izbor kratkih filmov, ki sta jih posnela brata. Na posnetkih je bil med drugim otrok, ki je skušal v stekleni vazi uloviti zlato ribico, projekcija pa je vključevala tudi kratki film L’ Arroseur Arosse, v katerem nagajivi deček s cevjo za zalivanje poškropi presenečenega vrtnarja. Ta film velja za prvo komedijo na svetu.

Kot navajajo viri, so gledalci projekcijo sprejeli z mešanimi občutki, tudi z nezaupanjem. Eden od prisotnih gledalcev Victor Perrot se je spominjal, da je neka ženska celo kriknila od strahu. Kasneje so ljudje govorili, da je bila na delu čarovnija, eden od gledalcev pa se je pritožil, da se delajo norca iz ljudi.

Tako je dogodek pritegnil pariške časnike in že 1. in 2. januarja 1896 je več kot 2000 ljudi kupilo vstopnice, da bi si v živo ogledalo gibljive podobe. V nekaj mesecih sta brata Lumiere kinematografe odprla v številnih mestih.

V letu 1896 sta brata Lumiere posnela še več kot 40 kratkih filmov in filmskih komedij. Auguste se je v tem času že bolj posvečal medicinskim raziskavam, Louis pa je še naprej ustvarjal filme in svoje snemalce pošiljal po vsem svetu, da so zbirali novi material in prikazovali njegove filme. Nenehno sta izpopolnjevala filmske naprave in preučevala kinematografsko tehniko. Tako sta leta 1907 ponudila tržišču še trislojno fotografsko ploščo, ki je omogočala barvne posnetke.

Obletnice kinematografije se sicer že od februarja spominjajo po vsem svetu, prav na današnjo obletnico prve projekcije pa so poseben program pripravili v kinoteki v Bologni. V sklopu programa Il Cinema Ritrovato fuori sala (Ponovno najdeni film zunaj dvoran) bodo prikazali tudi dokumentarni film v režiji in po scenariju Thierryja Fremauxa o bratih Lumiere, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button