Kultura

Galerija Škuc gosti prvo razstavo pesnice Kristine Hočevar

Razstava pesnice Kristine Hočevar z naslovom Rujenje, ki je v Galeriji Škuc na ogled do 25. marca, se povezuje z istoimensko pesniško zbirko, ki tematizira zasebnost. Idejo je pesnica dobila po bivanju na pesniški rezidenci na Kitajskem. Kuratorka postavitve je Iza Pevec.

Pesnica z razstavo Rujenje prvič vstopa na področje vizualne umetnosti. Idejno zasnovo za razstavo je razvila iz večmesečnega molka in nezmožnosti besed, te pa so se v istoimensko pesniško zbirko začele sestavljati pozneje. Eksponati v razstavnem prostoru se namreč dopolnjujejo in nadaljujejo v pesniški knjigi, ki je izšla februarja v zbirki Aleph.

Razstavo gradijo različni artefakti, ki nosijo osebno noto in močan metaforični naboj. V prvem razstavnem prostoru je na ogled semantično-diskurzivna mreža terminov, ki jih povezujemo z zasebnostjo. Izmikanje opredelitve zasebnosti je v sosednjem prostoru ujeto v gugalnico, ki niha med slovensko in angleško pesmijo iz nedavno izdane pesniške zbirke. Med bolj intimne, a hkrati najbolj opazne, lahko uvrstimo denimo kroglo, očesnemu zrklu podoben eksponat, v katerega so ujete fotografije spominov.

“Rujenje je neologizem, ki označuje nekaj, kar ne more biti v celoti pojasnjeno. Je vse izgubljeno s prevodom zaradi tako velike razlike med kitajsko in slovensko kulturo, ne le med jezikoma. Je tudi tisto, kar je izgubljeno s prevodom misli, izkušnje v razstavo. Istočasno se izpeljava pomena besede rujenje navezuje na simboliko rujnih barv, denimo rdečenje, ali pomena, ki ga ponuja blizuzvočnica rjutje, kot vrsta oglašanja,” je za STA poimenovanje razstave pojasnila avtorica Kristina Hočevar.

Vsebina razstave, kot tudi pesniška zbirka, zrcalita avtoričino prepoznavno družbeno zavestno konceptualizacijo, ki stremi k ohranjanju odprtosti obravnavanih konceptov. Vpeljava za avtorico novega medija izpostavlja večplastnost teme zasebnosti, ki ob stiku dveh kultur še dodatno osvetljuje svojo kompleksnost in neujemljivost.

Oba umetniška medija poleg osrednje tematike povezuje prepletanje slovenskega, angleškega in kitajskega jezika, s čimer je poudarjen vidik kulturne pogojenosti razumevanja koncepta zasebnosti. Končna interpretacija zasebnosti je namreč domena obiskovalca, kar poleg kulturnih specifik v ospredje potisne vidike intimnosti, jezika oziroma prevajanja in umetnosti kot prakse, ki je prav tako inherentno razpeta med zasebnim in javnim.

Kristina Hočevar je avtorica sedmih pesniških zbirk, med katerimi je za Repke (2008) prejela nagrado zlata ptica, za Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda (2012) pa Jenkovo nagrado. Slednja je bila tudi v celoti prevedena v nemščino. Njene pesmi so uvrščene v različne antologije in prevedene v 15 jezikov, med drugim pa sodeluje tudi s kolektivom Lezbična četrt in v zvočno-pesniških nastopih s Tomažem O. Rousom. Vzporedno z umetniškim udejstvovanjem poučuje slovenščino, lektorira in občasno prevaja leposlovje iz angleščine.

Source
STA
Preverite tudi
Close
Back to top button