Kultura

Bliža se 100. obletnica nastanka Chaplinovega nemega celovečerca Deček

Pred newyorško dvorano Carnegie Hall se je 21. januarja 1921 zvrstila nepregledna množica, ki si je želela ogledati premiero prvega celovečernega nemega filma legendarnega Charlieja Chaplina z naslovom Deček. Ob letošnji 100. obletnici dogodka v kinoteki iz Bologne od danes na spletu na ogled ponujajo restavrirano različico tega filma.

Deček je prvi Chaplinov celovečerec. Zanj je legendarni komik prispeval scenarij, v njem je nastopil, podpisal pa ga je tudi kot režiser in producent. Chaplin v filmu igra potepuha, ki poskrbi za zapuščenega otroka, ki ga mati iz obupa zavrže. Posvojenega sina in pomočnika igra Jackie Coogan, ki mu je prav ta vloga še kot otroku odprla vrata v filmski svet. “Z Dečkom se začne oblikovati enkratni chaplinovski prijem, za katerega je značilno mešanje smeha in solz,” pa piše v pedagoškem gradivu, ki so ga pripravili v ljubljanskem Kinodvoru.

V kinoteki v Bologni so se odločili, da bodo ob četrtkovi stoletnici premiere Dečka preko spletne platforme Il Cinema Ritrovato fuori sala (Ponovno najdeni film zunaj dvoran) od danes dali na ogled restavrirano različico filma, za katero so poskrbeli v laboratoriju L’Immagine Ritrovata. Filmsko glasbo je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa na podlagi priredbe originalne partiture, za katero je poskrbel ameriški skladatelj in dirigent Timothy Brock, na novo posnel orkester občinskega gledališča v Bologni.

Kinotečna kuratorka Projekta Chaplin Cecilia Cenciarelli je po pisanju Anse dejala, da je Chaplin v Dečku “sintetiziral osnovno filmsko izkušnjo”, saj je v njem poleg izjemnih protagonistov ustvaril tudi nek čutni univerzum. “Z Dečkom je pokazal, da obstaja ločnica med popularnimi produkcijami in avtorskim filmom; odtlej se o filmu govori kot o umetnosti,” je še presodila.

Charlie Spencer Chaplin velja za eno ključnih osebnosti iz zgodnjega obdobja Hollywooda, časa nemih filmov. Rodil se je 16. aprila 1889 v Londonu. Njegovo otroštvo sta zaznamovali revščina in bivanje v dobrodelnih ustanovah. Že v otroštvu je nastopal kot pevec in komedijant, pri 18 letih pa je začel sodelovati s skupino Freda Karna, ki ga je odpeljala na turnejo v ZDA. Tam je podpisal pogodbo s filmsko družbo Keystone, za katero je ustvaril 35 filmov, v skoraj vseh je tudi zaigral v podobi Potepuha. Prav z omenjenim likom se je prikupil občinstvu.

Iz studia Keystone se je nato “preselil” k še trem družbam, leta 1919 pa je soustanovil podjetje United Artists, navajata njemu posvečena spletna stran in filmska baza podatkov IMDb.

Njegovemu prvemu nememu celovečercu Deček so sledili Parižanka (1923), Zlata mrzlica (1925) in Cirkus (1928). Naslednji film, Luči velemesta (1931), je bil njegov najdlje trajajoči filmski projekt, posnel pa ga je v času, ko se je že uveljavil zvočni film. Slednje velja tudi za film Moderni časi (1936). Ko je nastal Veliki diktator (1940), v katerem je parodiral Adolfa Hitlerja, je bil znan prav toliko kot nemški voditelj, njegov Potepuh je imel tudi enake brčice.

V 40. letih je Chaplinova priljubljenost padala, njegovo kariero so zaznamovali škandali; med drugim so ga sumili, da sodeluje s komunisti. Preselil se je v Švico in v svojih kasnejših delih, kot so Gospod Verdoux (1947), Odrske luči (1952), Kralj v New Yorku (1957) in Grofica iz Hongkonga (1967), opustil lik Potepuha. Leta 1971 je prejel oskarja za življenjsko delo. V štirih zakonih se mu je rodilo 11 otrok, umrl pa je 25. decembra 1977 na svojem domu v Švici.

Source
STA

Povezani Članki

Preverite tudi
Close
Back to top button