Kultura

Avtografija, zagonetnost in uporništvo skozi objektiv Božidarja Dolenca

V njegovem opusu najdemo vrsto tehnik, značilnih za nadrealizem

V MSUM je od danes na ogled razstava fotografa Božidarja Dolenca, ki je s svojim nekonformističnim duhom ob tematiziranju uličnih prizorov izoblikoval “fotografsko poetiko, prepoznavno po skoraj boleči neizprosnosti in pomenski trpkosti.”

Dolenc je bil najvidnejših ustvarjalcev na polju fotografije v drugi polovici 20. stoletja v Sloveniji, razstava pa združuje dela, ki jih je Dolenc zgostil v svoje znane cikle, drugi del obravnava dogodke s polja alternativne kulture.

Vizualna estetika dogodkov alternativne kulture od konca sedemdesetih let dvajsetega stoletja ga je pritegovala tako močno, da velja za njenega največjega pričevalca, so ob razstavi z naslovom Avtografija, zagonetnost, uporništvo: fotografija Božidarja Dolenca (1950-2008) zapisali v v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (MSUM).

Ravno zato so se odločili, da se enako skrbno kot fotografijam, ki jih je Dolenc sam vključil v svoje znane cikle in se z njimi predstavljal na razstavah, posvetijo tudi njegovemu obsežnemu korpusu posnetkov alternativne kulture 80. let 20. stoletja.

Ljudje so postali podobe
Razstavo sestavljata dve celoti, dva samostojna dela, različna ne le po vsebini, marveč tudi po načinu predstavitve. Prvi del v zasnovi Lare Štrumej obravnava fotografije, ki jih je Dolenc zgostil v svoje cikle Situacije, 1 podoba + 1 podoba = 1 podoba, Ljudje so postali podobe, Situacije, Ljubljanska subkulturna scena, Portreti in Avtoportreti. “Vključitev manj znanih in neznanih fotografij ter podob, narejenih iz negativov za to priložnost, pri tem Dolenčeve tematsko in slogovno raznolike cikle zaokroža v konceptualno mnogo bolj enovito celoto, kot smo bili o njegovem opusu vajeni razmišljati,” so zapisali organizatorji.

Dedič modernizma in nadrealizma
Fotografije kažejo, da Dolenc ni bil le dedič modernizma oziroma fotografskih poetik svojih vzornikov, Roberta Franka, Garryja Winogranda, Leeja Friedlanderja, Williama Kleina, na katerih snepšote spominja ostra neposrednost njegovih podob v ciklu Ljubljanska subkulturna scena, ampak tudi nadrealizma. V njegovem opusu se namreč srečamo tudi z vrsto tehnik, značilnih za nadrealizem, kot so dolga in/ali večkratna ekspozicija, fotomontaža, uporaba več negativov, vključevanje zrcal, inscenacija, kar je vse uporabljal v glavnem pri avtoportretih – svojem vseživljenjskem fotografskem dialogu s samim seboj, redkeje pa le še pri ženskih portretih.

Drugi del razstave si je zamislil Rok Vevar, obravnava pa tako rekoč vse ključne dogodke s polja alternativne kulture v obdobju 1976-1990, od predstav sodobnega plesa, koncertov kultnih punk in rock glasbenih skupin, predstav legendarnih gledaliških skupin in umetniških kolektivov, do dogajanja v prostorih ljubljanskih disko klubov. Digitalno natisnjene fotografije ter fotografije na zaslonih ob zvokih glasbe s koncertov, katerih podobe gledamo, so poskus oživitve duha časa, ko so se na robu socialistične družbe začeli pomembni premiki v smislu zahtev po spremembi umetnostnega sistema in družbe sploh, so zapisali v MSUM.

Prvič je samostojno razstavljal leta 1980
Dolenc se je rodil 10. aprila 1950 v Ljubljani. Po izobrazbi je bil kemijski tehnik in do leta 1982 je bil zaposlen v Leku, nato se je posvetil izključno fotografiji. Od leta 1984 je imel status samostojnega umetnika. Bil je član Foto-kino-kluba Lek, Fotogrupe ŠOLT in fotografske sekcije Društva oblikovalcev Slovenije. Prvič je samostojno razstavljal leta 1980, večji pregledni razstavi njegovih del sta bili na ogled v ljubljanski Mestni galeriji leta 1993 in 2000. Njegova dela so bile vključena v številne skupinske razstave. Prejel je več nagrad in priznanj.

Avtografija, zagonetnost, uporništvo: fotografija Božidarja Dolenca (1950-2008), ki je prva obsežnejša posthumna Dolenčeva razstava, je nastala na osnovi njegove leta 2016 pridobljene fotografske zapuščine.

Na ogled bo do 6. junija.

Via
STA
Source
MMC

Povezani Članki

Preverite tudi
Close
Back to top button