Kultura

Arheologi odkrili 3000 let stare sledi življenja na območju Zagreba

Med popotresnimi sanacijskimi deli na območju poslopja hrvaške vlade v starem mestnem jedru Zagreba so naleteli na 3000 stare sledi življenja na območju danes največjega hrvaškega mesta. Na približno 500 kvadtranih metrih so našli več predmetov iz različnih obdobij, od prazgodovine do konca 16. stoletja.

Arheološke raziskave potekajo v sklopu celovite prenove poslopja, v katerem je sedež hrvaške vlade, ki ga je močno poškodoval potres marca lani. Prva faza raziskav poteka na severni strani dvorišča znotraj vladnega kompleksa, bolj znanega kot Banski dvori. Gre za mestni palači, zgrajeni v prvi polovici 18. stoletja na območju, ker so pred tem stale srednjeveške zgradbe.

Kot je na petkovi novinarski konferenci povedal hrvaški premier Andrej Plenković, so arheologi v minulih mesecih razkrili doslej neznano zgodovino poslopja. Izpostavil je, da so našli vrsto predmetov, “ki pričajo o neprekinjeni 3000-letni zgodovini življenja na tem območju, od prazgodovine do danes”, so zapisali na spletni strani hrvaške vlade.

Najdbe preliminarnih izkopavanj je predstavila direktorica hrvaškega restavratorskega zavoda Tajana Pleše. Kot najpomembnejšega je izpostavila predmet, ki po obliki spominja na škorenj. Ocenjujejo, da je “škorenjček” nastal v bronasti dobi, približno 1200 let p. n. št., čemu je služil, pa še ugotavljajo.

Našli so tudi vrsto predmetov iz starejše železne dobe, iz približno 700-600 let p. n. št., ter zaponko iz mlajše železne dobe na prehodu iz 2. v 1. stoletje p. n. št.. Prepričani so, da predmeti kažejo na obstoj večjega in močnega prazgodovinskega mesta, ki je obstajalo skoraj tisočletje.

Kot je povedal vodja raziskav, arheolog Petar Sekulić, gre tudi za eno najbogatejših najdišč na Hrvaškem iz obdobja srednjega veka. Našli so novec, t.i. “banovec” iz leta 1280 ter sledi shrambe iz 14. stoletja, v kateri so naleteli na posode s semeni. Tako bodo lahko analizirali tudi, s čim so se prehranjevali prebivalci srednjeveškega Zagreba.

Izkopali so tudi pečat iz 15. ali 16. stoletja, s katerim so označevali angleške tkanine, več deset šivank iz tistega časa ter habsburški novec iz leta 1583. Raziskave v Banskih dvorih bodo nadaljevali na južnem delu dvorišča.

Načrtovana je tudi obnova številnih drugih kulturno-zgodovinskih objektov v starem zagrebškem mestnem jedru, ki so bili poškodovani v potresu. Med najbolj poškodovanim sakralnimi objekti je poleg zagrebške katedrale cerkev svete Katarine, v kateri občasno potekajo tudi maše v slovenskem jeziku.

Evropska unija je iz solidarnostnega sklada prispevala 680 milijonov evrov za popotresno obnovo Zagreba. Kot je ob petkovi predstavitvi arheoloških raziskav napovedala hrvaška ministrica za kulturo in medije Nina Obuljen Koržinek, bodo večji del porabili za obnovo kulturne dediščine.

Source
STA

Povezani Članki

Back to top button