Kultura

Pogled na slovensko fotoreportažo kot na vizualno pripoved

Jakopičeva galerija z razstavnim projektom Na drugi strani: Slovenska fotoreportaža

Poudarki zgodbe
  • Prvi tematski sklop Identiteta bo, takoj ko bodo razmere to omogočale, na ogled do 28. februarja, drugi sklop Moč od 2. marca do 18. aprila, tretji sklop Vsakdanje pa od 20. aprila do 19. junija.

Iz fotoreportaže je mogoče “razbrati avtorjev pristop, njegovo sposobnost in (uredniško omejeno) možnost vizualnega pripovedovanja zgodb ter razmerje med fotografijo in besedilom,” so zapisali v Galeriji Jakopič ob razstavnem projektu Na drugi strani.

Projekt Na drugi strani, podnaslovljen Slovenska fotoreportaža, je plod dveh let raziskovalnega dela in ponuja pregled različnih vrst reportažne fotografije in načinov njihove umestitve v tiskane in pozneje elektronske medije. Snovalci so ga zavestno zamejili na podrobnejšo obravnavo izrazno najbolj dovršene vrste reportažne fotografije – fotoreportaže.Srečanje komunikologije, umetnostne zgodovine in fotografske teorije
Projekt je rezultat interdisciplinarnega pogleda na reportažno fotografijo skozi perspektivo komunikologije, umetnostne zgodovine in fotografske teorije. “Fotoreportaža je vselej spoj vizualne in besedilne pripovedi, zato velik del predstavljenega gradiva niso posamične fotografije, temveč končne predstavitve fotoreportaž v obliki, v kateri stopajo pred bralce. Iz nje je mogoče razbrati avtorjev pristop, njegovo sposobnost in (uredniško omejeno) možnost vizualnega pripovedovanja zgodb ter razmerje med fotografijo in besedilom,” so zapisali v Galeriji Jakopič.

Na postavitvi posledično ne poudarjajo zgolj vizualne kakovosti posamičnih fotografij in jih ne obravnavajo kot umetniške artefakte – četudi številne to vrednost neizpodbitno imajo – temveč predstavljajo fotoreportažo kot vizualno pripoved. Ta vizualna pripoved pa je odvisna od vrste dejavnikov, ki vplivajo na vidnost fotoreporterjevega dela: uredniških odločitev, ekonomskih dejavnikov, medijske krajine, tehničnih zmožnosti reprodukcije. Ne nazadnje pa med dejavnike spada tudi recepcija bralstva, ki fotoreportažo sprejema in njene podobe zapisuje v družbeni vizualni spomin.

Beograd, 9. maj 1985. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije /Dragan Arrigler

Identiteta, Moč in Vsakdanje
Razstavo zaznamujejo trije ožji tematski sklopi, naslovljeni IdentitetaMoč in Vsakdanje, ki predstavljajo vsebinska polja pregledanega gradiva, prepletajo časovnice dogodkov in okoliščin, ki so na produkcijo fotoreportaže vplivale in jo pogosto pogojevale. Kot lahko še preberemo v obrazstavnem besedilu, postavitev izhaja iz razumevanja dela fotoreporterjev in ne zgolj iz predstavitve rezultatov njihovega dela, interpretiranih skozi akademske ali muzealske oči.

Prvi tematski sklop Identiteta bo, takoj ko bodo razmere to omogočale, na ogled do 28. februarja, drugi sklop Moč od 2. marca do 18. aprila, tretji sklop Vsakdanje pa od 20. aprila do 19. junija.

Publikacija kot hibrid znanstvenega zbornika in kataloga
Kot sporočajo iz galerije, bodo tempu menjave tematskih sklopov bodo sledili izidi štirih delov spremljevalne publikacije, ki je zasnovana kot hibrid znanstvenega zbornika in kataloga. V njem so med drugimi zgodovinarji, sociologi, kulturni antropologi ter umetnostni zgodovinarji in ne nazadnje fotoreporterji osvetlili nekatere strokovne vidike, povezane s posameznim sklopom in njegovo reprezentativno zastopanostjo v fotoreportažah.

Projekt je nastal v produkciji Muzeja in galerij mesta Ljubljane v sodelovanju s Centrom za raziskovanje družbenega komuniciranja Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Membrano.

Via
STA
Source
MMC

Povezani Članki

Back to top button