Žižek v delu Nebesa v razsulu z razmisleki o današnjem svetu

Pri Cankarjevi založbi je izšla knjiga Slavoja Žižka Nebesa v razsulu. V njej, izhajajoč iz Mao Cetungove maksime, da je “pod nebesi vse v razsulu, situacija je odlična”, Žižek razmišlja, ali današnji svet, razklan med družbenimi neenakostmi, podnebnimi katastrofami, begunci in novo hladno vojno – še premore potencial za radikalno spremembo.

Knjiga Nebesa v razsulu je slovenski prevod dela Heaven in Disorder, ki je v izvirku izšlo v angleščini ob koncu pandemije covida-19. Prevajalec v slovenščino Igor Harb je na današnji predstavitvi povedal, da ga je, glede na to, da je knjiga v izvirniku izšla pred štirimi leti, fascinirala po vsebinski plati, saj ne gre le za kroniko tistega časa, ampak tudi “preroško napoved, kaj se bo zgodilo, če ne bomo previdni”. Veliko se je, od tedaj, ko se je pred letom dni lotil prevoda, tudi že uresničilo, je dodal. Kar pa se jezikovnega dela tiče, se je trudil, da bi se čimbolj približal Žižkovemu načinu izražanja v slovenščini.

Strokovni recenzent Peter Klepec je kot zanimivost izpostavil, da bralec “enostavno pade v materijo”. “Pričakuješ, da bodo najprej neke velike teze ali pa dolgočasna razglabljanja o tem, kam gremo, kam drsimo. Ampak ne, kar naenkrat si sredi materije, ki pa je izjemno heterogena,” je poudaril. Po njegovih besedah na vsakdanjih primerih lepo pridejo do izraza teoretske poante, “ki jih ne bi pričakoval in ki niso tako zelo zahtevne, da bi se morali prestrašiti”.

Skozi knjigo se po Klepčevih besedah izgradi Žižkova drža tako do leve kot do desne politike. Osebno mu je všeč, da je Žižek vendarle optimist, čeprav niha in “zelo potrpežljivo dozira dozo pesimizma in optimizma, ki pravzaprav sploh ni to, ampak je v resnici teoretska drža”. Poglavje Dobrodošli v dobi paradoksa o lažnivcu, ki ga je Žižek napisal posebej za slovensko izdajo, pa je opisal kot zelo preroško. Pri tem se mu ne zdi srhljivo “vse, kar se je že uresničilo, ampak nastavki za naprej”. “Če hočemo razumeti bližnjo prihodnost, oziroma kam gremo, je ta knjiga zelo zanimivo branje,” je dodal.

Kot je povedal Žižek, je njegova teza, da so danes sama nebesa v razsulu, kar pomeni, da ne samo, da so zadeve na Zemlji v globoki krizi, ampak nam manjka tudi merilo oziroma standard, s katerimi bi merili nered.

Dotaknil se je početja Izraela na območju Gaze in izrazil nestrinjanje s tezo, da je, kot po njegovih besedah meni del levice, islamofobija glavni rasistični problem Zahodne Evrope. Opozoril je na povezavo med antisemitizmom in sionizmom, katerega linija sega do danes; tako je denimo ameriška skrajna desnica, ki je bila tradicionalno antisemitska, zdaj odkrila Izrael. Kot je dejal, sam ne sprejme tega, da je Izrael preprosto samo kolonialna tvorba, saj so stvari bolj zapletene.

Pandemijo covida-19 sam vidi kot neke vrste priložnost, ko sta celo konservativca, kot sta nekdanji britanski premier Boris Johnson in predsednik ZDA Donald Trum uveljavila ukrepe, ki bi bili dve leti prej razglašeni za komunistične. Žižek meni, da si bodo sledile vedno nove krize, ki pa bodo pripeljale do sistema, v katerem bo potrebno močno mednarodno sodelovanje ter poseganje držav, ki pa morajo biti močne države, v trge, saj prosti trg vodi v monopole.

Dotaknil se je tudi aktualne problematike Romov v Sloveniji ter menil, da bi se morala država afirmirati kot tista, ki zagotavlja javni red, ne glede na vse. Do aktualne vlade je, kot je povedal, pogosto zelo kritičen, ji pa ob tem priznava, da je dregnila v težke probleme in jih začela reševati.

V knjigi Nebesa v razsulu Žižek, kot so zapisali pri založbi, v svojem značilnem slogu, polnem paradoksov, preobratov in uvidov, poglobljeno razčlenjuje Rammsteina in Corbyna, Moralesa in Orwella, Lenina in Kristusa in iz lokalnih političnih kontekstov – od Palestine in Čila do Francije in Kurdistana – izkopava univerzalne resnice.

V posebnem poglavju knjige Dobrodošli v dobi paradoksa o lažnivcu, napisanem posebej za slovensko izdajo, pa Žižek razčleni sodobno politično in družbeno resničnost skozi klasični paradoks o lažnivcu – izjavo “vse, kar rečem, je laž”. S pomočjo Lacanovega razlikovanja med vsebino izjave in položajem izjavljanja pokaže, da resnica danes ne temelji več na dejstvih, temveč na subjektivnem občutku pristnosti.