Zborovsko petje vpisano v register nesnovne dediščine
Zborovsko petje je bilo kot nova enota vpisano v register nesnovne kulturne dediščine, so sporočili z ministrstva za kulturo. Zborovsko petje sodi med najstarejše glasbene zvrsti, na Slovenskem je izpričano vse od zgodnjega srednjega veka. V register je bilo vpisano na pobudo Zveze pevskih zborov Primorske.
Kot so zapisali na ministrstvu, je bilo zborovsko petje dokumentirano že v antiki, na Slovenskem pa v visokem srednjem veku in nato kontinuirano do sodobnosti. Poseben razmah je doseglo z razvojem glasbenega ljubiteljstva v 19. stoletju, ki je privedlo do ustanavljanja številnih pevskih društev po vsem slovenskem ozemlju. V zadnjih dveh stoletjih je imelo zborovsko petje veliko družbeno vlogo. Bilo je najpomembnejše sredstvo za širjenje in uveljavljanje slovenske pesmi, ki je bila pomembno propagandno in aktivacijsko orodje v številnih družbenih in zgodovinskih kontekstih. Zborovsko petje je tudi zvrst, v kateri umetniška glasba dosega veliko ljudi, tako v vlogi izvajalcev kakor poslušalcev. V Sloveniji je v organizirane zborovske sestave vključenih več kot 64.000 pevk in pevcev. Pri podpiranju in usmerjanju razvoja zborovskega petja imajo pomembno vlogo predvsem Javni sklad RS za kulturne dejavnosti ter območne zveze pevskih društev, kot je na primer Zveza pevskih zborov Primorske, ki že vrsto let organizira celomesečno prireditev Primorska poje. Pomembno vlogo pri spodbujanju zborovskega petja imajo tudi tekmovanja, revije in pevski tabori, na katerih se srečujejo organizirane zborovske skupine. Med tekmovanji so najpomembnejša Naša pesem v Mariboru, Mladinski festival v Celju, Tekmovanje otroških zborov v Zagorju ob Savi in Mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus v Mariboru. Revije pevskih zborov, kot so poleg Primorske poje tudi Ljubljanski zbori ali Goriška zborovska srečanja, potekajo predvsem v regionalnih okvirih. Pevski tabor z najdaljšo tradicijo pa je Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.
