Pri založbi KUD Apokalipsa so svojo filozofsko zbirko Aut obogatili s tremi novimi deli: Volja in značaj Dejana Aubrehta, O eksistencialni revoluciji Vaclava Havla, Martina B. Matuštika in Primoža Reparja ter Kako misliti Boga Petra Kovačiča Peršina. Na knjižne police založba prinaša tudi pesniško zbirko Petre Koršič Zlato jajce.
Zlato jajce ima po besedah Reparja v svoji večplastnosti tudi filozofsko noto. Spremno besedo je napisala skladateljica in pianistka Ingrid Mačus, ki je na današnji predstavitvi o zbirki med drugim povedala, da je prve osnutke zbirke v roke dobila pred več kot desetletjem, tako da se je “sito, nad katerim je presejala Petra Koršič svoje pesmi(…), dolgo treslo”. Sama zbirko Zlato jajce vidi kot napol odprto formo, kot zasnovo, ki ponuja bralcu material, prostor in časovnico za branje. Vsaka od pesmi v zbirki ima po njenih besedah vsaj tri življenja, tri različne biti, kar daje bralcu tako svobodo kot tudi odgovornost, da se “posvečeno posveti besedi”. Posebno sporočilo, ki ga nosi zbirka, je po njenem tudi, da je pesnjenje lahko tudi tihi upor.
Avtorica zbirke Koršič, sicer letošnja Stritarjeva nagrajenka, je glede interpretacije pesmi svoje pete pesniške zbirke povedala, da jo prepušča bralcu, je pa Zlato jajce po njenih besedah zbirka 88 pesmi, splastenih v pet ciklov, ki oblikujejo pesem samo. Poleg metafizične ravni so jo je pri ustvarjanju vodile še zelo konkretno dojemanje sveta in pojavnosti, je dodala. Sami si tudi želi, da bi zbirko lahko bral nekdo, ki je odprt za duhovno sfero, za presežno, in hkrati nekdo, ki temu ni naklonjen.
Pod naslovnico Zlatega jajca se podpisuje Aleksij Kobal.
Aubrehtova Volja in značaj je razdeljena na štiri poglavja, začne pa se s Freudovo elaboracijo nelagodja v kulturi in nadaljuje s predstavitvijo Tolstojevega odziva na nelagodje in njegovo življenjsko krizo. Osrednji del knjige se osredotoča na Kantovo praktično filozofijo, po besedah Reparja pa jo je mogoče razumeti tudi kot poskus razlage in interpretacije upravičeno slavnega in obenem enigmatičnega Heraklitovega fragmenta Ethos anthropos daimon, ki je doživel množico različnih prevodov, interpretacij, kot je denimo, značaj je usoda. Posebnost knjige je, da zadnji razdelek predstavljajo filozofski aforizmi. Volja in značaj je sicer četrta knjiga filozofa Aubrehta.
Delo O eksistencialni revoluciji treh avtorjev združuje filozofsko in dejavno formiranje sintagme eksistencialna revolucija, ki jo je zastavil češki pisatelj in oporečnik Havel v 70. letih prejšnjega stoletja, nadaljeval v dialogu z njim in eksistencialno filozofijo ter Habermasovo komunikacijsko teorijo ter v kritičnem odnosu do nje Matuštik ter razvil Repar z eksistencialistično filozofsko šolo, ki se je razvila v Sloveniji pred desetimi leti. Spremno besedo z naslovom Samo ljubezen nas reši je napisal hrvaški filozof Srećko Horvat.
Vprašanje o Bogu je eno temeljnih metafizičnih vprašanj, o katerih evropska filozofija razmišlja vse od izteka antične dobe do danes. Spremno besedo h Kako misliti Boga Kovačiča Peršina je napisal slovenski filozof Tine Hribar. Kovačič Peršin sicer v uvodnem poglavju v monografijo analizira kritiko ontoteološke paradigme, upoštevajoč slovenske filozofe Dušana Pirjevca in Hribarja ter evropske Martina Heideggerja, Richarda Kearneya in Jean-Luc Mariona in jo aplicira na slovenski katoliški integrizem. To kritiko razširi v osrednjem delu knjige, kjer obravnava vprašanje krščanstva in pojmovanje Boga v vidnih delih slovenskega leposlovja. Obravnava dela Franceta Prešerna, Dragotina Ketteja, Ivana Cankarja, Ivana Preglja, Ivana Mraka, Franceta Balantiča, Marjana Rožanca, Vilija Steguja in Edvarda Kocbeka.
