Z izkopavanji na bastiji zaključek arheoloških raziskav Ljubljanskega gradu

Na Ljubljanskem gradu od decembra lani do predvidoma konca letošnjega aprila potekajo arheološka izkopavanja, ki predstavljajo zaključek več desetletij arheoloških raziskav na grajskem griču. Ob tem so naleteli na številne drobne najdbe. Izbrane bodo v Mestnem muzeju Ljubljana javnosti predstavili na razstavi, ki jo bodo odprli junija.

Kot je na današnjem vodenem ogledu za novinarje povedala vodja arheoloških izkopavanj Helena Rismondo iz Mestnega muzeja Ljubljana, arheološke raziskave na območju Ljubljanskega gradu sicer potekajo že od 60. let minulega stoletja, ko so bile prvič izvedene v okviru konservatorskih posegov. Od 80. let pa arheološka izkopavanja potekajo pod okriljem Mestnega muzeja Ljubljana, pozneje v sodelovanju z Arheološkim raziskovalnim konzorcijem za Ljubljano, del katerega je tudi Skupina STIK.

Aktualna arheološka izkopavanja potekajo na kraju nekdanjega vhodnega stolpa na bastiji, ki je do 16. stoletja predstavljal glavni vhod v grad. Dela, ki bodo v prvi fazi potekala predvidoma do konca aprila, zajemajo odkopavanje, statično sanacijo vhodnega stolpa in spodnjega dela obzidja bastije, arheološka izkopavanja na še neraziskanem območju bastije in obrambnega jarka ter pripravljalna dela za naslednjo fazo projekta. Z dokončanjem projekta bo bastija skupaj z obrambnim jarkom dokončno urejena in predstavljena na način, ki bo to območje izpostavil kot eno izmed ključnih obrambnih elementov poznosrednjeveške trdnjave, so zapisali v Mestnem muzeju Ljubljana.

Po besedah vodje arheoloških izkopavanj Mateja Drakslerja iz Skupine STIK sta iz mesta na grad vodili dve poti. Prva je vodila iz Starega trga, prečkala obrambni jarek čez dvižni most z obzidjem, ki je bilo verjetno zgrajeno v 12. stoletju. V 15. stoletju je bil prizidan vhodni stolp, ki mu je bil v 16. stoletju prizidan še stolp piskačev. Ta tem mestu so trenutno z izkopavanji dosegli najmlajšo, novoveško fazo utrditve te poti. Do srednjeveške ceste jih loči še približno 40 centimetrov materiala.

Ob tem so odkrili tudi dolgo pričakovana vrata, skozi katera je v grad vodila pot z Mestnega trga, po trasi današnje Študentovske ulice. Ob zunanji steni palacija pa so naleteli tudi na rimske ostaline. Najdbe številnih železnih, kovanih žebljev ter sledovi ožganih tal nakazujejo ostanke peči, kar bi lahko povezovali z dejavnostmi, značilnimi za kovaško obrt. V nadaljevanju raziskav pričakujejo predvsem možnost odkritja najstarejših faz srednjeveškega gradu, ki so doslej slabše poznane. Prav tako upajo na nove arheološke sledi iz rimskega obdobja in prazgodovine.

Po besedah Mojce Kren iz Skupine STIK so med izkopavanji naleteli na zelo raznolike najdbe, od antičnih novcev do svetinjic in drobnih predmetov, ki so jih uporabljali v vsakdanjem življenju. Med zanimivejšimi je lesena šahovska figurica, ki predstavlja trdnjavo, pri čemer posnema tipično obliko trdnjav v zahodni Evropi. Set zelo podobnih figuric je poznan s Poljske, figurico pa datirajo v 12. ali 13. stoletje.

Helena Rismondo je ob tem poudarila, da tokrat raziskujejo zadnji še neraziskani del grajskega griča, zato je izjemno pomembno, da raziskave opravijo dobro in z uporabno vseh sodobnih tehnologij, da bodo lahko preteklost Ljubljanskega gradu ustrezno predstavili javnost. Najdb je izjemno veliko, tekom aktualnih izkopavanj so odkrili že približno 550 posebnih najdb, pri čemer je veliko kovinskih.