Vrečko na polovici mandata za Delo: Kultura kot ključna vrednota ljudi in politike

Ob polovici mandata ministrstva za kulturo je ministrica Asta Vrečko za Delo spregovorila o dosedanjem delu, pričakovanjih in izzivih, ki ostajajo. Sektor je bil na kolenih zaradi pandemije in tudi potez prejšnje vlade, narejenega je bilo veliko, a pričakovanja od nove ekipe so bila in so še vedno velika, je ocenila.

Ob prevzemu ministrstvo ni bilo v najboljšem stanju, vendar vse ni povezano izključno z delom prejšnje vlade, ampak se je z leti nabralo veliko stvari, ki niso bile urejene. Pri tem je navedla predvsem investicije, razpisne mehanizme in zakonodajo ter položaj samozaposlenih.

Ministrica priznava tudi, da je v primerjavi z drugimi ministrstvi zakonodaja na ministrstvu za kulturo izrazito zastarela. “Mislim, da nobeno drugo ministrstvo nima tako rekoč vse zakonodaje stare skoraj dvajset let, kar pomeni izzive in težave. Trenutno imamo, na primer, v postopku zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, saj je v rabi še vedno jugoslovanski zakon, noveliran leta 1990. To priča o tem, da se stvari niso premikale, ker kultura ni bila prioriteta.”

S tega področja je navedla še zakon o medijih, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju, in zakon o javni rabi slovenščine, ki ga je DZ potrdil nedavno. “Gotovo obstajajo jasni interesi, zakaj se stvari niso spreminjale. Prejšnja vlada je bila izrazito usmerjena proti kulturi in nevladnim organizacijam. Dialog je bil pretrgan, projekti so stali, zato so bila pričakovanja do našega dela zelo velika,” je povedala Vrečko in dodala, da spremembe zahtevajo čas.

Da je stanje na področju kulture slabo, pripisuje temu, da področje že dolgo ni bilo politična prioriteta države, kar si je sicer zadala trenutna ekipa na ministrstvu. Prizadevajo si, da bi vrednost kulture kot javnega dobrega v čim večji meri prepoznalo tudi gospodarstvo, okrepiti želijo tudi medresorsko sodelovanje.

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so po njenih besedah prvič pridobili sredstva iz podnebnega sklada in sredstva za energetske sanacije stavb javne kulturne infrastrukture v skupni vrednosti skoraj devet milijonov evrov. Z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije se pripravljajo na srečanje o obnovljivih virih energije in kulturni dediščini. V novo strategijo o Slovenskem državnem holdingu so umestili, da podjetja kulturo in umetnost vključujejo kot temelj družbene odgovornosti, s Slovenskimi železnicami pa se dogovarjajo, da bodo dodatni vlaki podpirali obisk kulturnih dogodkov, začenši z Borštnikovim srečanjem junija v Mariboru.

Kot zakonodajno najslabše ocenjuje področje medijev, kjer so sicer najprej spremenili zakon o RTV, v medresorski obravnavi je trenutno zakon o medijih, v prenovi pa je tudi zakon o Slovenski tiskovni agenciji. Kot je povedala ministrica, mediji kot gospodarska panoga še niso prejeli državne pomoči kljub temu, da so bili v različnih krizah, ker v zakonodaji ni bilo pravne podlage. V zakonu o medijih so zato pripravili podlago za različne ukrepe, med drugim tudi za pomoč tiskanim medijem, kar se ji zdi ključno za njihovo ohranitev, tudi zaradi pospešene digitalizacije.

Med cilje do konca mandata uvršča sprejetje nacionalnega programa za kulturo in pripadajočega akcijskega načrta, prenovo kulturne zakonodaje, izboljšan položaj samozaposlenih v kulturi ter dovolj sredstev za programe. Želi si tudi, da bi v okviru popoplavne obnove dokončali investicije in začeli izgradnjo več depojev za muzeje in arhive po državi. “Želim si, da bi pustili področje kulture v dobrem stanju,” je med drugim še povedala za Delo.

Back to top button