Vlada 22. november razglasila za nacionalni dan stripa
Vlada je na današnji dopisni seji razglasila 22. novembra za dan stripa. Namen dneva je okrepiti zavedanje o pomenu stripa, ki združuje vizualno in literarno ustvarjanje, ter poudariti njegovo vlogo pri bralni in vizualni pismenosti. Ob 100. obletnici rojstva pionirja slovenskega stripa Mikija Mustra bo v soboto tudi osrednji dogodek.
Strip predstavlja eno ključnih vstopnih točk v svet branja, še posebej za mlade, so sporočili z ministrstva za kulturo. Ob tem je pomemben tudi kot izrazno sredstvo, ki krepi domišljijo, vizualno razumevanje, kritično mišljenje in bralno kulturo v najširšem smislu. V času, ko raziskave opozarjajo na upad bralne pismenosti pri vseh starostnih skupinah, je vsaka pobuda za krepitev branja nujna in dobrodošla.
22. novembra leta 1925 se je rodil pionir slovenskega stripa in animiranega filma Miki Muster, ki je avtor legendarnih likov Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika. Njegovo delo je zaznamovalo več generacij in pomembno oblikovalo razvoj slovenske stripovske in animacijske ustvarjalnosti. Stoto obletnico njegovega rojstva bodo letos zaznamovale tudi izdaje priložnostnega kovanca, spominske znamke in vrsta spremljevalnih projektov.
V projekt obeleževanja dneva stripa bodo vključeni ilustratorji, avtorji, prevajalci, knjižnice, muzeji, založbe, galerije in številne druge organizacije, ki si prizadevajo za spodbujanje bralne kulture. Po navedbah ministrstva bo nacionalni dan stripa priložnost za predstavitev bogate slovenske stripovske tradicije, tako izvirne kot prevodne, in za približevanje stripovske umetnosti najširšemu krogu bralcev.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko in direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar sta v oktobru že predstavili projekt Nacionalni dan stripa. Kot je takrat povedala Vrečko, je strip medij oziroma žanr, ki omogoča združevanje kompleksnih, poglobljenih zgodovinskih tem in vizualnega sporočila, zato je namen dneva stripa tudi krepitev vizualne pismenost. Ob tem je poudarila, da je strip z mladimi avtorji, raziskovalci in ustvarjalci v slovenskem okolju v zadnjih letih dosegel visoko kakovost, po stripu so bili posneti tudi avdiovizualni projekti in nastale gledališke predstave.
Eden od ciljev projekta je, da stripovska umetnost v vseh svojih raznolikih pojavnih oblikah postane enakovredna literarna zvrst, je poudarila Stergar. Strip obstaja tako v komercialni kot nekomercialni obliki, od najzahtevnejših vizualno-besedilnih tekstov do preprostih, kot pomembno pa je označila dejstvo, da lahko strip enakovredno naslavlja odrasle in otroke vseh starosti.
