Direktorji oz. odgovorni uredniki 14 slovenskih založb so podpisali skupno pobudo za ureditev in izboljšanje razmer slovenskega knjižnega založništva v javnem interesu. To je po njihovih besedah že od osamosvojitve v slabem položaju. Upali so, da se bo položaj po uspešnem slovenskem gostovanju v Frankfurtu in Bologni izboljšal, a se to ni zgodilo.
Založniki v pobudi predlagajo, da Javna agencija za knjigo RS (Jak) na podlagi dodeljenih interventnih sredstev za letos izda dopolnilne odločbe, v njih pa upošteva zvišanje splošnih stroškov delovanja založb v zadnjih treh letih v skladu z inflacijo in z na novo določenimi honorarji za prevode.
Obenem pozivajo, da se še letos sprejme ukrepe za ureditev celovitega sofinanciranja stroškov založb, kar se z letom 2025 prenese v prakso. Hkrati predlagajo, da se skliče strateški posvet ministrstva za kulturo, Jaka in predstavnikov založnikov, ki izdajajo knjižni program v javnem interesu. Na njem naj se oblikuje strateški načrt krepitve založniške infrastrukture, od promocije slovenskih knjig do njihove dostopnosti bralcem. Potrjen strateški načrt bi bilo treba vključiti tudi v resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2024-2031, piše v pobudi.
Obsežna pobuda, ki so jo naslovili Negotova prihodnost javno sofinanciranega slovenskega knjižnega založništva, je sestavljena iz treh poglavij. V uvodnem opredeljujejo zgodovino in genezo ureditve javnega sofinanciranja izdajanja knjig v slovenščini in statusa založb, v drugem sta opisani sedanjost in hipotetična prihodnost, pobudo pa sklenejo konkretni predlogi za stabilnejšo prihodnost založništva v javnem interesu.
Kot so uvodoma spomnili, je slovensko sodobno slovensko knjižno založništvo nastalo že sredi 19. stoletja z ustanovitvijo Družbe sv. Mohorja v Celovcu leta 1851 in pozneje Slovenske matice v Ljubljani leta 1864, ki delujeta še danes. Založbe, nastale po koncu druge svetovne vojne, so v začetku 90. let minulega stoletja vstopile v proces privatizacije in ohranili sta se le Mladinska knjiga z vključeno Cankarjevo založbo in založba Družina. Prav tako v 90. letih je nastalo nekaj zasebnih založb, društev in zavodov, ki so delovali in še delujejo v javnem interesu, a njihovo financiranje nikoli ni bilo celovito urejeno. Sprva je podporo razporejala Kulturna skupnost Slovenije, pozneje ministrstvo za kulturo.
Šele leta 2003 je prvič prišlo do t. i. programskega financiranja izdajanja knjig v javnem interesu. To je okoli 20 izbranim založbam omogočilo enoletno financiranje produkcije knjig, ne pa tudi delovanja založbe. Naslednje leto se je to razširilo v triletno financiranje, pozneje, že v okviru Jaka, pa v štiriletno. Tudi trenutno se financiranje splošnih stroškov založb pokrivajo le v manjši meri, opozarjajo založniki.
Kot so še spomnili, se je v obdobju po gospodarski krizi leta 2008 slovensko knjižno založništvo soočalo s stalnim upadanjem obsega dejavnosti, tega pa so za leto ali dve ustavili nepričakovani pozitivni učinki pandemije – t. i. turistični boni za knjigo in začasni dvig letnih sredstev za slovensko knjigo pri ministrstvu za kulturo v letu 2021 v okviru proračuna Jaka ter proračunske postavke za nakup knjižničnega gradiva. Ti učinki so v zadnjem obdobju zamrli.
Obenem so opozorili na trenutne razmere, ko so si obetali boljše pogoje po gostovanju Slovenije na knjižnih sejmih v Frankfurtu in Bologni, vendar so rezultati razpisa za programsko financiranje založb v obdobju 2024-2027 prinesli drugačno sliko. V razpisu so bili povečani predpisani honorarji za prevode in reducirani subvencionirani stroški za prelom, tisk in oblikovanje knjig, kar nekaj založb pa je prejelo odločbe o relativnem ali pa absolutnem zmanjšanju dodeljenih sredstev in zmanjšanem številu podprtih knjig.
Ti rezultati, če ne pride do spremembe in se sredstva interventno ne povečajo, v naslednjih štirih letih lahko pomenijo nadaljnje upadanje panoge, morda celo zaton slovenskega nekomercialnega knjižnega založništva, ki deluje v javnem interesu, pišejo založniki in ob tem opozarjajo na negativen učinek na področju bralne pismenosti, ki nas že zdaj uvršča pod evropsko povprečje.
Založniki so prepričani tudi, da se jim godi dolgoletna diskriminacija v primerjavi z drugimi kulturnimi panogami, saj pri nekaterih država pokriva vse stroške plač in velik delež splošnih stroškov, so med drugim spomnili v nekaj strani dolgi pobudi.
Pobudo so podpisali predstavniki založb Beletrina, Celjska Mohorjeva družbe, Družina, Hiša poezije, KUD Logos, Litera, Miš, Mladinska knjiga in Cankarjeva založba, Pivec, Sanje, Slovenska matica, UMco ter VigeVageKnjige.
