V Vipolžah tridnevna konferenca o izzivih ustvarjanja animiranih filmov (tema)

V Vipolžah poteka mednarodna konferenca, ki so jo v okviru Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica namenili izzivom pri ustvarjanju animiranih filmov. Goste iz Evrope sta združili zlasti tematiki možnosti za vzpostavitev sistema, ki bi podpiral mednarodno sodelovanje v fazi razvoja filmov, in trajnostnosti pri tovrstni produkciji.

Tridnevno konferenco sta skupaj z domačimi in tujimi partnerji pripravila Društvo slovenskega animiranega filma in mednarodna iniciativa CEE Animation, katere del je tudi društvo. Udeležujejo se je producenti animiranih filmov, scenaristi, režiserji ter predstavniki filmskih centrov in nacionalnih združenj animiranega filma, ki se bodo obema glavnima temama posvečali do petka.

Iskanje možnosti za sodelovanje v fazi razvoja projektov

Sodelovanje v fazi razvoja oziroma financiranje oziroma t.i. Co-Development Fund je tema, ki je v srednje- in vzhodnoevropski animaciji aktualna že nekaj let, na konferenci jo želijo osvetliti predvsem s predstavniki iz filmskih centrov oziroma javnih institucij.

Kot je za STA povedal predstavnik društva Matija Šturm, so pri tem zaznali, da tako na ravni nacionalnih filmskih centrov kot na evropski ravni, pri čemer ima v mislih program Ustvarjalna Evropa in njegov podprogram Media, delujejo številni mehanizmi, ki podpirajo produkcijo oziroma realizacijo filmov in mednarodne koprodukcije. Bistveno manj pa je podpor in mehanizmov za koprodukcijsko ali meddržavno sodelovanje pri razvoju projektov.

Na konferenci bodo tako na podlagi študij primerov pokazali, kako tovrstni mehanizmi delujejo v praksi in kakšne rezultate prinašajo. Študije primerov bodo izhodišče za razpravo o tem, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi lahko zaživel specializiran podporni mehanizem za razvoj animiranih projektov.

Pobuda React kot primer dobre prakse

Tudi generalnemu direktorju Avdiovizualnega sklada Furlanije-Julijske krajine Alessandru Groppleru se zdi pomembno, da začnejo raziskovati nove oblike sodelovanja v sektorju animacije ne samo v regiji, temveč širše v Evropi. Njihov sklad s Slovenijo, Slovenskim filmskim centrom in producenti sodeluje zadnjih deset let, ko so skupaj s Hrvaškim avdiovizualnim centrom in Filmskim centrom Srbije v okviru pobude React podprli približno 70 projektov, od tega je bila približno desetina animacijskih.

A najprej je treba razumeti, kako je mogoče sodelovati in najti skupne možnosti pri iskanju finančne podpore za naše animacijske projekte, je povedal za STA. Rezultati te pobude bi zato po njegovi oceni lahko bili začetek morebitnega sklada za razvoj animacije med različnimi državami v srednji in vzhodni Evropi.

Ustvarjalcem animacij se vse to zdi pomembno predvsem zato, ker trenutno ne obstajajo namenska sredstva, ki bi spodbujala prav področje animiranega filma. Kot je pojasnil Šturm, se producenti za zdaj lahko prijavijo s sklopi filmskih projektov, da dobijo denar za razvoj, se pravi z več celovečernimi filmi, zraven tako lahko pripnejo še kakšen kratek film, animiran projekt ali kratek animiran projekt.

“Animirani filmi imajo pač svoje specifike. Od razvoja do realizacije lahko mine osem do deset let in v tem dolgem obdobju je pogosto težava financiranje najprej razvoja in potem produkcije. Že da prideš do produkcije animiranega filma, je dolga pot, ker moraš narediti vse v pripravi in predprodukciji, in za ta del vedno zmanjkuje sredstev,” je povedal Šturm.

Poleg tega za vse ambicioznejše celovečerne animirane filme ali serije večina držav v srednji in vzhodni Evropi ne more zagotoviti sredstev za realizacijo samo doma. “Če bomo omogočili mehanizem, ki bo spodbujal mednarodno sodelovanje in iskanje koproducentov že v fazi razvoja, bomo lahko omogočili večjo vidnost in večji potencial koproducentom, ko bodo iskali produkcijska sredstva. Avtomatično jim bo omogočen dostop do več trgov, ker vsaka koprodukcija pač pomeni direkten dostop do tega,” je pojasnil Šturm.

Stanje animiranega filma analizira tudi raziskovalni projekt

O tem, kakšno je stanje animiranega filma v Evropi, pravkar poteka raziskovalni projekt Anima Mundi, v katerem sodeluje 13 partnerjev, od tega pet univerz in tudi omenjeno slovensko društvo. Poleg analize stanja skuša preveriti potencial evropskih animiranih filmov v mednarodnem prostoru, zato je en del namenjen gradnji sodelovanja z azijskimi državami, predvsem s Kitajsko, Južno Korejo in Japonsko. V triletnem projektu, vrednem štiri milijone evrov in podprtem z evropskim programom Obzorja, pa bodo obravnavali tudi intelektualno lastnino na področju animiranega filma.

Že na konferenci se bodo dotaknili umetne inteligence kot orodja in priložnosti za sektor ter njene povezanosti z avtorskimi pravicami oziroma bazami podatkov, iz katerih umetna inteligenca črpa. Na tem področju je po Šturmovih besedah veliko nedorečenega, pri tem pa ni zanemarljiv še en pomemben vidik, in sicer vprašanje ekološkega odtisa, saj so za delovanje tovrstnih tehnologij potrebne velike količine energije.

Uvajanje trajnostnih pristopov v filmsko industrijo

T.i. zelena animacija je sicer druga večja tema srečanja, saj se na njem posvečajo tudi izzivom pri uvajanju trajnostnih pristopov v evropski industriji animiranega filma ter drugim vprašanjem, ki so vezana na krepitev sektorja in njegovo dolgoživost v okoljskem, družbenem in poslovnem vidiku. S tem namenom želijo preveriti trenutno stanje na področju zelenih in trajnostnih pristopov v animiranem filmu v različnih evropskih regijah, tako na večjih trgih, kot je Francija, kot v manjših in šibkejših ekonomijah.

Ugotoviti namreč želijo, kaj je bilo v zahodnoevropskih državah narejenega v smeri določenih skupnih ali minimalnih standardov glede trajnostnih in zelenih vidikov v produkciji animiranega filma, pa tudi v studiih in podjetjih ter pri vseh, ki so vključeni v nastajanje tovrstnih filmov. Ob tem želijo tudi preveriti, kakšni so evropski in nacionalni pogoji, ki projekte pri presojanju o financiranju opazujejo tudi glede njihovih trajnostnih in zelenih politik.

Konferenco spremlja razstava, na kateri je Sandra Jovanovski skozi različne tehnike stop animacije raziskala ekološke pristope filmske produkcije.