V lipovem gaju pred bistriškim gradom bodo popoldne slovesno odprli razstavo Attemsi med obema vojnama v Brežicah in Slovenski Bistrici, ki sta jo pripravila Zavod za kulturo Slovenska Bistrica in Posavski muzej Brežice. Z ulično razstavo bodo predstavili zadnje lastnike bistriškega in brežiškega gradu.
Kot so sporočili iz bistriškega zavoda za kulturo, bo razstava stala pred gradom v lipovem gaju in bo na ogled do konca leta. Gre za prvo razstavo, ki bo dala vpogled v življenje pomembne plemiške družine, prvič bodo na ogled fotografije iz Pokrajinskega arhiva Maribor, Arhiva Republike Slovenije in zasebnih zbirk.
Plemiška rodbina Attems je bila ena najvplivnejših in najpomembnejših plemiških rodbin na Slovenskem, še posebej na Štajerskem. Na današnjem slovenskem ozemlju so imeli v lasti številna posestva in gradove.
Kot je zapisano na spletnem portalu Slovenska biografija, je rodbina dobila ime po gradu Attems v Furlaniji, ki stoji na slovensko-romanski etnični meji, severovzhodbno od Vidma. Nekateri zgodovinarji prve Attemse povezujejo z nemškimi grofi Montfort, nekoliko oprijemljivejše sledi pa pustijo Attemsi šele v 13. stoletju, ko se razcepijo na liniji Attems-Orso in Attems-Trident. Za slovensko zgodovino je pomembnejša slednja, saj iz nje izhajajo tiste veje, ki so do 20. stoletja živele in delovale na ozemlju nekdanje habsburške monarhije. V njihovem grbu so tri srebrne konice v rdečem ščitu.
Zadnji lastnik štajerskih družinskih posesti, poleg bistriškega gradu, kjer je živel z družino, je posedoval še nepremičnine v Podčetrtku, Brežicah in Olimju, je bil grof Ferdinand (1885-1946), ki je po prvi svetovni vojni prevzel jugoslovansko državljanstvo in bil v stalnih stikih z jugoslovansko kraljevo družino.
Med drugo svetovno vojno je bil vpoklican v nemško vojsko, kjer je kot član naborne komisije pomagal marsikateremu slovenskemu naborniku, zato je bil s tega položaja razrešen. Kljub temu je bil neposredno ob koncu vojne z ženo in dvema sinovoma aretiran ter zaradi veleizdaje obsojen na prisilno delo, izgon in odvzem celotnega premoženja. Z ženo sta bila nekaj časa zaprta v kazenskem taborišču v Bresternici, od koder se je junija 1946 za njima izgubila vsaka sled. Sodba je bila razveljavljenja šele leta 1993.
Danes potomci Attemsov živijo predvsem v Italiji in Avstriji, z zakonom o denacionalizaciji pa so dobili nazaj tudi nekaj nekdanje posesti na slovenskem Štajerskem.
