V SEM z novo stalno razstavo o človekovem dojemanju, razumevanju in občutenju časa

V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) je od torka dalje na ogled drugi del stalne razstave Človek in čas. Razstava podnaslovljena Od ponedeljka do večnosti se osredotoča na človekovo dojemanje, razumevanje in občutenje časa. Odprli so jo po navedbah muzeja kot popotnico SEM v novo stoletje delovanja.

V petih vsebinskih sklopih si je na razstavi mogoče ogledate številne predmete, fotografije in filme, ki prikazujejo različne odtenke časa.

Razstava z raznovrstnimi muzejskimi in simbolnimi predmeti je plod sodelovanja kustosov SEM (Ralf Čeplak Mencin, Gregor Ilaš, Katarina Nahtigal, Tanja Roženbergar, Polona Sketelj, Nadja Valentinčič Furlan, Blaž Verbič, Janja Žagar in Nena Židov), ki so po enotnem idejnem principu predstavili človekovo dojemanje časa, njegov delovni, prosti in praznični čas, pa tudi vplive časa na načine življenja v različnih življenjskih obdobjih in družbeno-kulturnih okoljih.

Razstava se dotakne cikličnega dojemanja časa skozi prikaze naravnih pojavov, biološkega ritma, merjenja časa, delovnega in prostega časa, praznikov, ki določajo življenjske ritme. Spomni tudi, kako in s katerimi napravami so merili čas v preteklosti, kako ga merimo danes, kako delujejo sončne ure, kako je nastal koledar, kaj je svetovni čas, zakaj uvedba časovnih pasov.

Razmislek o linearnosti časa ponujajo predmeti in zgodbe človekovega življenja od rojstva, preko življenjskih mejnikov do smrti. Na ogled so ure, oblačila, obutev, igrače, pohištvo, spominki, darila, digitalna oprema, gospodinjski pripomočki, orodje, umetniški in rokodelski izdelki itd., ki odsevajo čas z zapisanimi letnicami, sledmi obrabe, slogovnimi značilnostmi ali zgodbami posameznikov. Z opazovanjem stavb, spomenikov in predmetov ali s poslušanjem glasbe so glede na slog in simbolni pomen umeščeni v različna zgodovinska, časovna obdobja.

Razstava se dotakne tudi notranjih občutkov, ko se zdi, da se čas ustavi v posebnih življenjskih situacijah, ali gre za občutek večnosti v religijah, mitologijah in pravljicah. Poleg tega odpira vprašanja, kako se čas obnaša, denimo, v umetnosti, knjigah, filmih, kateri mediji se uporabljajo za dokumentiranje osebnega in skupnega časa, ter kdaj gre v umetnosti in medijskih podobah iskati predvsem odmik od dejanskega časa.

S predmeti in podobami iz intimne in kolektivne zavesti razstava spodbuja obiskovalce k povezovanju s spomini na določena življenjska obdobja in dogodke ter jih popelje v preteklost, sedanjost in prihodnost. Nanizane misli različnih posameznikov in vprašanja o aktualnih temah, povezanih s časom, obiskovalce vodijo v razmislek o njihovem osebnem doživljanju časa.

“V vsakdanjem življenju se včasih niti ne zavedamo, kako pogosto se naše misli, besede in dejanja navezujejo na čas. Med procesom nastajanja razstave sem se tega šele v resnici zavedela in verjamem, da bo razstava odpirala vedno nove možnosti za poglabljanje tem o času,” je zapisala direktorica SEM in soavtorica razstave Natalija Polenec.

Prvi del razstave, ki govori o času Človek in čas: Prvih 100, je bil odprt lani, ko je SEM obeleževal stoletnico delovanja.

SEM je najstarejša etnološka ustanova v Sloveniji, ki hrani preko 40.000 predmetov slovenske in zunajevropske kulturne dediščine.