V SEM v letu 2025 delna prenova stalne razstave Med naravo in kulturo (tema)

V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) v letu 2025 med večjimi razstavnimi projekti načrtujejo delno prenovo stalne razstave Med naravo in kulturo ter ob koncu leta pripravo velike občasne razstave o maskah in maskiranju. Sicer bo v muzeju še do konca oktobra na ogled razstava Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda.

Prenova stalne razstave in razstava o maskah

V SEM so za STA spomnili, da je stalna razstava Med naravo in kulturo na ogled že od leta 2006. Je tezaver muzejskih zbirk, zakladnica slovenske in zunaj evropske dediščine vsakdana in praznika z več kot 3000 razstavljenimi predmeti. V letu 2025 bodo prenovili del, ki predstavlja slovensko dediščino, leta 2026 pa je v načrtu delna prenova dela razstave z zunajevropskimi zbirkami. Za razstavo načrtujejo tudi novo vsebino, kjer bodo naslovili globalne izzive, kot so blaženje podnebnih sprememb, migracije, rasizem in diskriminacija ter zamišljanje prihodnosti. Z njimi se lahko kot družba uspešno soočimo le globalno povezani in v sodelovanju, zato bo izhodišče tega dela preplet slovenskih in zunajevropskih zbirk, so zapisali.

Ob koncu leta načrtujejo pripravo velike občasne razstave o maskah in maskiranju. Predstavljena bo razlika med oblačenjem, kostumiranjem, modo, uniformiranjem, razstava pa bo naslovila tudi vprašanja individualne in kolektivne identitete. Kot so zapisali v muzeju, je maskiranje del vsakdanjega življenja in praznikov, sledimo mu skozi šege letnega in življenjskega kroga, maskiranje povezuje našo preteklost in prihodnost. Razstava bo osvetlila pomen maskiranja v Sloveniji, med slovenskimi izseljenci in zamejci s poudarkom na pustnih šegah pa izpostavila razvoj, spremembe, razlike in podobnosti ter primerjalno nakazala razvoj in stanje tudi v drugih evropskih državah.

Med manjšimi razstavami predstavitev Pusta Mozirskega

V obrazstavnem programu stalne razstave Človek in čas, naslovljenem Srečevanja v času, bo na ogled nekaj manjših poglobljenih tematskih razstav, ki bodo dopolnile vsebine razstave. Razstava Steljniki bo tematsko dopolnila razstavni sklop Ali čas plasti? in bo prikazala spremembe na podeželju Bele krajine zaradi opuščanja kmetovanja, povezanega z belokranjskimi steljniki. Razstava Jelka – zgradba lesa bo izpostavila prerez drevesa jelke z vidnimi letnicami, ki je prav tako predstavljen v sklopu Ali čas plasti?. SEM bo v sodelovanju z Biotehniško fakulteto v Ljubljani na interaktiven način predstavil povezavo človeka z lesom, prikazane pa bodo tudi razlike med arheološkim in sodobnim lesom. Obiskovalci bodo spoznali, kako se določa starost drevesnih vrst, kot zanimivost pa bodo predstavljeni glasbeni inštrumenti, izdelani iz te jelke.

Nadaljevali bodo z razstavami obiskovalcev – posameznikov ali skupin, katerih cilj je izmenjava mnenj, znanj in izkušenj na temo razstav. V decembrskem prazničnem času bo tako predstavljena zbirka spominskih knjig zbirateljice Tanje Tomažič.

SEM kot koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine bo 8. februarja pripravil priložnostno pustno razstavo, ki bo predstavila Pust Mozirski. S fotografijami, dokumenti, predmeti in pustnimi opravami bodo obiskovalcem približali pustne like in šege, vpisane v register nesnovne kulturne dediščine. Razstavo v SEM napovedujejo tudi kot napoved velike razstave o maskah in maskiranju.

Razstava Razglednice Maksima Gasparija bo dopolnila veliko razstavo Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Obenem gre za predstavitev nove muzejske pridobitve. Muzej je namreč razglednice v letu 2023 odkupil od sorodnikov zbiratelja Marjana Marinška. Kot so zapisali, gre z več kot 550 primerki za eno najpopolnejših zbirk Gasparijevih razglednic na Slovenskem, predstavljene pa bodo po vsebinskih sklopih v skladu z zbirateljevim konceptom.

S fotografsko razstavo Silver Garden litvanske avtorice Emilije Petrauskiene pa bodo predstavili ohranjanje fotografskih znanj in postopkov skozi avtoričin opus Srebrni vrt. Avtorica s staro fotografsko tehniko mokrega kolodija na plošče beleži rastline z njenega zeliščnega vrta, na drugi strani pa izpostavlja etnobotaniko. Fotografije bodo razvite po klasičnem srebrnoželatinskem postopku, s čemer v dobi digitalnega tiska muzej nadaljuje pred leti začeto prakso predstavljanja analogne fotografije.

Gostovanja zunaj SEM

Muzej bo s predmeti iz Šantlove zbirke, fotografskim in dokumentarnim gradivom Orlovih raziskav v Goriških Brdih leta 1953 ter drugim gradivom sodeloval z Evropsko prestolnico kulture Nova Gorica-Gorica pri stalni razstavi Evropske platforme za interpretacijo 20. stoletja (Epic). Orlove raziskave so bile vsakoletne sistematične terenske raziskave kustosov SEM, ki jih je leta 1948 vpeljal takratni ravnatelj Boris Orel.

v Slovanski knjižnici Mestne knjižnice Ljubljana bo SEM gostoval s fotografsko razstavo Zlata doba Plečnikove arhitekture. V pomladnem in poletnem času pa bo muzej na ogled postavil razstavi na Krakovskem nasipu v Ljubljani. Prva, Baron Anton Codelli, pri kateri sodelujeta Urad za intelektualno lastnino in SEM, bo predstavila osebnost barona Codellija kot zbiratelja, avtorja in izumitelja. Druga pa bo razstava Gasparijevih razglednic, ki bo prikazovala, da je avtor navdih našel v etnografski dediščini. Maksim Gaspari je bil namreč kot risar in restavrator zaposlen v takratnem Etnografskem muzeju in je bil kar 20 let v neposrednem stiku z muzejskimi etnografskimi zbirkami.