Na Tartinijevem trgu v Piranu so ob sklepu projekta zaščite bronastih spomenikov v spremenljivem okolju postavili tablo, ki bo spodbujala obiskovalce k deljenju fotografij spomenika na posebni spletni strani. S tem želijo spodbuditi zanimanje javnosti za zaščito kulturne dediščine. V okviru projekta so spremljali tudi več spomenikov po Sloveniji.
Projekt, ki se je zaključil junija, je vodil Zavod za varstvo kulturne dediščine, kot partnerji pa sta sodelovala tudi raziskovalni inštitut InnoRenew CoE in Zavod za gradbeništvo, projekt pa je financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, so navedli v centru odličnosti InnoRenew CoE.
Posebna tabla zraven Tartinijevega spomenika bo spodbujala obiskovalce k deljenju fotografij spomenika na namensko razviti spletni strani. Zbirka podatkov bo služila raziskovalcem, ki se ukvarjajo s procesi obrabe in korozije bronastih spomenikov, obiskovalci pa si bodo zagotovili dostop do ogleda serije izobraževalnih videoposnetkov v treh jezikih.
Kot je pojasnila raziskovalka izolskega centra odličnosti Ana Slavec, je bila želja raziskovalcev ta, da bi pridobili veliko zbirko fotografij bronastih spomenikov, obenem pa so na ta način zasledovali enega od ciljev projekta, torej vključevanje javnosti, ki se pri sodelovanju tudi nauči nečesa novega.
Poleg Tartinijevega spomenika so v projekt vključili še Prešernov spomenik in Marijin steber v Ljubljani ter spomenik štirim srčnim možem v Bohinju, za postavitev table v Piranu pa so se odločili, ker bi drugje bilo več omejitev v smislu pridobivanja dovoljenj, v primeru Bohinja pa je obisk omejen predvsem na poletje.
Raziskovalci pri projektu so sicer s sklopi senzorjev spremljali omenjene štiri bronaste spomenike z namenom boljšega razumevanja procesa korozije bronastih spomenikov, ki so izpostavljeni zunanjim vremenskim razmeram.
Po besedah raziskovalca Zavoda za varstvo kulturne dediščine Janeza Kosela, so ob popolnoma enakem pristopi opazili razlike, ki so odvisne od okolja, v primeru Ljubljane je bil tako večji vpliv onesnaženja z žveplom, specifično za Tartinijev spomenik pa je denimo sol, ki prispeva h koroziji.
Sicer pa so danes predstavili tudi raziskovalno opremo, ki so jo raziskovalci InnoRenew CoE uporabljali v okviru projekta. S senzorji, ki uporabljajo infrardeče žarke, tako lahko hitro in neinvazivno dobijo vpogled v kemično sestavo predmetov, kar je še posebej pomembno pri objektih kulturne dediščine.
V sklopu projekta so različne vzorce brona prekrili z različnimi patinami, ki so bile nato v različnih krajih izpostavljene različnim vplivom. Na ta način želijo razviti patino, ki bo najbolj primerna za bronaste kipe v različnih okoljih.
Direktorica InnoRenew CoE Andreja Kutnar je poudarila, da so z zaključkom projekta želeli pokazati, da imajo ogromno znanj in opreme, ki lahko dobijo tudi druge aplikacije. Pri tem se Kutnarjeva zaveda pomena kulturne dediščine v Piranu in širše obalnem pasu ter skrbi zanjo ter je vprašala, zakaj ne bi uporabili znanj, ki so “doma” na Univerzi na Primorskem in v centru odličnosti.
Piranski župan Đenio Zadković pa je izrazil ponos, da je predstavitev projekta potekala v Piranu, ter spomnil, da je v Piranu še veliko bronastih kipov, zaradi česar je projekt pomemben tudi zanje.
