V piranskem Pomorskem muzeju prenovljena zbirka o ribištvu

V Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran so danes predstavili prenovljeno stalno zbirko o ribištvu na slovenski istrski obali v preteklosti. Postavljena je ob stopnišču muzejske stavbe in vsebinsko osredotočena na industrijsko ribištvo, krajevno pa na Piran. Današnja otvoritev je prvi od dogodkov ob 70. obletnici ustanovitve muzeja.

Zbirka predstavlja kratek pregled zgodovine morskega ribištva in ribje predelovalne industrije od sredine 19. stoletja do 90. let 20. stoletja, ko je slovensko morsko ribištvo zapadlo v hudo krizo, je povedala kustosinja za novejšo zgodovino pomorstva in avtorica razstave Nadja Terčon. Ker v Izoli že obstaja muzejska ribiška zbirka, so predstavili predvsem piransko ribištvo.

Na ogled so predmeti in fotografije, ki pričajo o ribiških plovilih, mrežah in drugih ribiških orodjih, načinih ribolova in predelave rib. Posebej je avtorica poudarila pričevanja o ženski delovni sili v tovarnah konzerv. Panoji so opremljeni z grafikami o načinih ribolova po Evropi iz francoske enciklopedije iz leta 1797, ki jo hrani piranska mestna knjižnica.

S prenovo zbirke so želeli predvsem dati novo dodano vrednost ribištvu, ki skoraj izginja kot množična panoga z zaslužkom za velik del prebivalstva. “Bojim se sicer, da je to bolj ribištvo za muzej kot ribištvo za prihodnost, vendar sem muzejska delavka in moja naloga je tukaj opravljena,” je z opazno grenkobo pripomnila Terčon.

Na propad ribištva v Sloveniji je v pisni poslanici ob odprtju razstave spomnil tudi predsedujoči barcelonski konvenciji o varstvu Sredozemskega morja Mitja Bricelj. Navedel je, da se je ulov zmanjšal na odstotek tistega iz leta 1990. Opozoril je tudi, da bo z razglasitvijo hrvaške in italijanske izključne gospodarske cone v Jadranu Slovenija izgubila še zadnje priložnosti za razvoj ribištva.

Večina eksponatov prenovljene zbirke je bila že razstavljena v prejšnji zbirki, ki jo je postavila pokojna etnologinja Zora Žagar, dodali pa so nekaj ladijskih modelov in fotografij, je povedala Terčon.

Še za enkrat toliko materiala, kot ga je na ogled na razstavi, je zaradi majhnosti razstavnih površin, ostalo v muzejskih depojih. Gre predvsem za ribiško opremo, na primer mreže, in orodje iz tovarn konzerv. To so majhni predmeti, saj za večje, na primer plovila, nimajo prostora niti v skladiščih. Kot je dejala kustosinja, je še vedno aktualna misel prvega direktorja muzeja Miroslava Pahorja, da gre za muzej človeka, ne za muzej ladij. V teh okoliščinah je posebej pomembno izdajanje monografij. Kot je dejala Terčon, so z njimi pokrili tiste zgodbe, ki bi sicer šle v pozabo.

Terčon je tudi izrazila željo, da bi “muzej, ki na nek način pridobiva nacionalni pomen, tega imel tudi uradno”.

V Pomorskem muzeju nameravajo 70. obletnico ustanovitve obeležiti z nizom vsebinsko bogatih dogodkov, je povedal njegov direktor Franco Juri.

Pripravili bodo mednarodni simpozij o Sergeju Mašeri, po katerem se muzej imenuje, in Milanu Spasiću, ki sta aprila leta 1941 v Boki Kotorski za ceno lastnega življenja razstrelila rušilec Zagreb, da ne bi padel v roke italijanski vojski. Pri tej razstavi bodo sodelovali s srbskim veleposlaništvom, več črnogorskimi partnerji in z več muzeji ob jadranski obali, je napovedal Juri.

Slovensko pomorstvo in sam muzej bodo promovirali na najmanj štirih regatah, na katerih bo nastopila jadrnica Galeb, ki sta jo muzeju zapustila baletnika ter morjeplovca Pino in Pia Mlakar.

V Piranu bodo letos gostili razstavi pomorskih muzejev iz Umaga in Pulja. Razstava Piranskega muzeja, posvečena Splošni plovbi in slovenskim ladjam, pa bo gostovala v Splitu, Kotorju in na Reki.

Preverite tudi
Close
Back to top button