
V Picassovem muzeju v Malagi na razstavi Picasso: The Royan Sketchbooks predstavljajo osem zvezkov z risbami, skicami, gvaši in pesmimi iz časa, ko je med drugo svetovno vojno bival v francoskem mestu Royan. Risal je predvsem tihožitja, portrete in ženske figure. Dela ponujajo vpogled v Picassovo življenje in raznovrstnost njegovega ustvarjanja.
V razstavljenih zvezkih so tudi idejne skice za njegova bolj prepoznavna dela, kot je kip Head of a Woman (For the Greek People), ki ga je Picasso leta 1946 kot del donacije francoskih umetnikov za grški odpor po drugi svetovni vojni podaril mestu Atene. Skice ženskih figur v večini spominjajo na njegovo takratno spremljevalko in muzo Doro Marr, sicer pa preseneča odsotnost skic francoske manekenke in ene od Picassovih partnerk Marie-Therese Walter ter njune hčerke Maye Widmaier-Picasso.
Po besedah kustosinje razstave Marilyn McCully se je narava Picassove umetniške dejavnosti spremenila predvsem zaradi omejene razpoložljivosti materialov. Zaradi težav pri iskanju umetniškega materiala v Royanu je Picasso v lokalni knjigarni Hachette kupil več zvezkov iz navadnega papirja, tako črtnega kot milimetrskega papirja, so zapisali pri španskem muzeju.
Razstava Picasso: The Royan Sketchbooks predstavlja umetnikovo ustvarjalno obdobje med septembrom 1939 in avgustom 1940. Kot so še zapisali, se je vznemirjen zaradi vojne kot tujec večkrat odpravil na 500-kilometrsko pot med mestom Royan in francosko prestolnico, da bi se prepričal o zakonitosti svojih osebnih dokumentov in varnosti umetniških del.
V Malagi rojen Picasso velja za enega najpomembnejših umetnikov 20. stoletja in začetnika umetniške smeri kubizem. Znan je bil po uporabi močnih barv. Ukvarjal se je tudi z grafiko, kiparstvom in keramiko. Med njegova najbolj znana dela sodi črno-bela slika Guernica s tematiko bombardiranja istoimenskega baskovskega mesta v času španske državljanske vojne. Danes jo hranijo v madridskem muzeju Reina Sofia.
V plodovitem umetniškem življenju je Picasso prešel več faz ustvarjanja. V realističnemu obdobju (1895-1901) je uporabljal močne barve, sledilo je modro obdobje s slikama La vie in Stari kitarist, rožnato obdobje (1904-1906) pa zaznamujeta sliki La toilette in Gertrude Stein. V obdobju kubizma med letoma 1906 in 1925 je naslikal Avignonske gospodične, Sedeči akt, Aficionado in Harlekin. Sledilo je obdobje neoklasicizma z elementi nadrealizma od leta 1925 do 1945, v katerem je med drugim nastala slika Ples.