V Novi Gorici srečanje 90 predstavnikov nekdanjih, aktualnih in prihajajočih EPK (tema)

V Novi Gorici se danes sklepa tradicionalno srečanje predstavnikov nekdanjih, aktualnih in bodočih Evropskih prestolnic kulture (EPK), katerega namen je izmenjati izkušnje, pa tudi predstaviti organizacijsko strukturo in območje, kjer bo potekala naslednja prestolnica kulture. Poleg domače EPK se pri nas predstavlja tudi nemški Chemnitz.

Srečanje “družine” evropskih prestolnic kulture tradicionalno tik pred odprtjem organizirajo bodoče EPK, v letu 2025 bo poleg Gorice in Nove Gorice to še nemški Chemnitz. Pred leti je takšno srečanje pripravila vsaka EPK, v zadnjem času pa to pripravi ena prestolnica v imenu vseh.

Kot je povedala umetniška svetovalka GO!2025 in soavtorica prijavne knjige Neda Rusjan Bric, srečanja že vrsto let prirejajo prav z namenom, da organizatorji izmenjajo izkušnje pri pripravi programov in projektov: “Ugotovili so, da nove EPK težko začnejo, ne vedo, koga vprašati, ker to je res izjemno kompleksen in zahteven projekt in zato, da bi predajali znanje vsi, tako tisti, ki so že pred leti končali, kot tisti, ki so v sredi priprav, organiziramo ta srečanja družine evropskih prestolnic kulture. Nekateri izzivi se namreč ponavljajo, denimo ureditev financiranja in urejanje birokracije, to je nekaj, kar čaka vse evropske prestolnice kulture.”

Pripravljavci se na okroglih mizah pogovarjajo o vseh vidikih organizacije, od vodenja institucij do odnosa politike in načinov financiranja. Največ od takih srečanj odnesejo tiste EPK, ki so bile pravkar izbrane, v Novi Gorici so denimo tudi predstavniki poljskega Lublina, ki je naziv dobil pred dobrim tednom dni in bo prestolnica leta 2029.

Predstavitev programskih vrhuncev obeh EPK je tako ena osrednjih točk srečanja, poleg tega pa še predstavitev zgodovinskih, geopolitičnih, kulturnih, naravnih in kulinaričnih zanimivosti goriške regije. Goste bodo tako peljali na ključne točke, denimo v park Rafut, vilo Vipolže v Goriških brdih, na dvor Darka Bratine, v Borgo Cinema v Gorici ter predstaviti lokacije in projekte v Tolminu in Kobaridu.

Projekt EPK prihodnje leto obeležuje 40. obletnico, prva prestolnica kulture so bile leta 1985 Atene, in udeleženci srečanja so med drugim prisluhnili raziskavi, ki se osredotoča na vpliv EPK na razvoj mest in njihovih kulturnih prizorišč.

Priprava srečanja test za organizacijo samega projekta EPK

Po besedah Rusjan Bric je organizacija tega dogodka dobra priprava na odprtje, ki bo večjega formata, s čimer preizkušajo tudi organizacijske sposobnosti ekipe. EPK v Gorici in Novi Gorici bo prva čezmejna prestolnica kulture in bo kot taka lahko služila tudi za vzor podobnim projektom v prihodnosti, bo pa tudi neke vrste test, kako evropsko povezovanje v resnici deluje.

Najštevilčnejša delegacija je v Novo Gorico prišla iz Chemnitza, okoli 30 predstavnikov bo udeležencem srečanja predstavilo poglavitne programske točke. Kot je povedala vodja tamkajšnje EPK Andrea Pier, odprtje načrtujejo 18. januarja, 25. oktobra bodo uradno predstavili programsko knjižico, ki je trenutno v tisku. V sklopu 160 projektov načrtujejo okrog 1000 dogodkov, z GO! 2025 pa sodelujejo že dve leti, doslej je že prišlo do nekaj izmenjav umetniških nastopov. Pripravljajo tudi skupen darilni produkt, vinski paket z vini iz nemške zvezne dežele Saška, Italije in Slovenije. Kot je dodala Pier, je bil sicer največji izziv odkriti neznane ustvarjalce, ljudi, ki so bili pripravljeni zasnovati lastne projekte, saj organizacijska ekipa ne kurira, ampak zgolj podpira neodvisne ustvarjalce.

V lanski EPK – Veszpremu, ki je zaobjemala vso regijo s 116 občinami, najbolj oddaljena je od mesta stran 100 kilometrov, je največ reorganizacije in prilagajanja povzročila epidemija covida, je povedala tamkajšnja umetniška direktorica Friderika Mike. Njihov cilj je bil povezati vso regijo in ustvariti občutek skupne identitete, predvsem pa vzpodbuditi sodelovanje in to je po njenem mnenju tudi največja pridobitev. Ne le lokalna politika, temveč tudi ljudje so odkrili skupne interese, v mestu samem pa je zapuščina EPK večje število dogodkov in izobraževanj in na splošno bogatejše družabno življenje.

V Vroclavu, evropski prestolnici kulture 2016, je največji doprinos EPK kulturni inštitut, ki za meščane pripravlja različne programe, hkrati pa se skuša povezovati tudi navzven in biti mednaroden, je dejala Paulina Brelinska-Garsztka. Upravljajo z majhnim skladom, s katerim podpirajo projekte umetniških skupin, financirajo pa se iz mestnega proračuna.

Podobno je za češki Plzen, EPK leta 2015, povedal Jan Štepan, osredotočeni so predvsem na povezovanje mesta s svetom, zato vabijo umetnike iz Evrope in sveta. Obenem pripravljajo tudi večje dogodke, kot sta BLIK Festival luči in festival ulične umetnosti. Obiskovalci prihajajo zlasti iz regije in iz bližnje Nemčije.

EPK širi opredelitev pojma kulture

Srečanja v Novi Gorici se je udeležila tudi Nadja Grizzo, svetovalka organizacijskih ekip EPK, tudi zavoda GO! 2025. Pri tovrstnih projektih sodeluje že od leta 2006, ko je začela sodelovati z ekipo, ki je pripravljala EPK v Essnu. Opaža, da je od tedaj vidna širša opredelitev pojma kultura, ki obsega vse, “kar živimo”, od tega, “kako vzpostavljamo odnose, kako urejamo urbana območja, kako se odzivamo na podnebne spremembe, kakšen odnos imamo do mladih in do starejših…”

Obenem opaža, da EPK postajajo vedno manjša mesta, kar je po njenem mnenju dobro. To, da niso prestolnice držav, je, kot pojasnjuje, posledica izbornega procesa Evropske komisije, ki zasleduje potencial mest. Poleg tega kot pozitivno ocenjuje to, da EPK vpliva na proces decentralizacije. Tretji opazen trend je po besedah Grizzo premik od infrastrukture k vsebini. Nekoč je veljalo, da da mora za EPK ostati neka infrastruktura, danes pa se zapuščino bolj razume kot nekaj, kar se bolj občuti, kot nekaj, kar se vidi. Pri “dvodržavnih EPK” pa Griizo vidi težavo v tem, da se morajo manjše države bolj boriti za predstavitev lastne kulture kot velike, hitreje lahko pride do neravnovesja.