- Razstavo so sprva načrtovali poleti 2020, a je bila zaradi pandemije prestavljena.
V Muzeju Barberini v Potsdamu so po večmesečnem zaprtju muzeja v sklopu ukrepov za zajezitev širjenja covida-19 v soboto odprli razstavo Rembrandtov Orient. Ob obisku razstave morajo obiskovalci upoštevati varnostne ukrepe, vstopnico zanjo pa je potrebno rezervirati preko spleta. Na ogled bo do 27. junija.
“Zelo smo veseli, da lahko to izjemno razstavo, potem ko je bil muzej tako dolgo zaprt, predstavimo našim obiskovalcem,” je ob odprtju razstave po pisanju nemške tiskovne agencije dpa povedala direktorica muzeja Ortrud Westheider.
Število ljudi, ki so lahko naenkrat v muzeju, je omejeno. Poleg tega so začrtali enosmerno pot ogleda razstave, nekatere prostore bodo tudi dodatno razkuževali, je po pisanju dpa povedal predstavnik za stike z javnostmi v muzeju.
Obiskovalci lahko vstopajo na vsakih 15 minut ob vnaprej rezerviranem terminu za ogled razstave. Dnevno bodo v muzeju lahko sprejeli 660 ljudi, kar je približno četrtina obiskovalcev, ki so muzej obiskali pred pandemijo, je še povedal predstavnik za stike z javnostmi. Vstopnice za razstavo je zaradi izjemnega zanimanja mogoče kupiti le tri dni vnaprej.
Razstava združuje približno 110 del nizozemskega slikarja Rembrandta van Rijna (1606-1669) in njegovih sodobnikov. Tako Rembrandta kot njegove sodobnike so navduševale oddaljene dežele, iz katerih so na začetku 17. stoletja uvažali veliko novega blaga. Razstava se osredotoča na upodobitve teh dežel v Rembrandtovi dobi, ko so bili Levant, vzhodno Sredozemlje in Azija skupaj znani kot Orient.
V razstavo je vključenih deset Rembrandtovih slik, štiri risbe in 19 grafik. Motivno so med njimi tudi svetopisemski prizori, denimo oljna slika David izroča Goljatovo glavo kralju Savlu in Doprsni portret starca s turbanom.
Rembrandt Hermenszoon van Rijn se je rodil v Leidnu kot sin premožnega mlinarja. Slikarstvo je najprej študiral v rojstnem mestu in od leta 1623 v Amsterdamu. Med letoma 1625 in 1631 je delal v Leidnu, nato se je preselil v Amsterdam. Leta 1634 se je poročil z bogato Saskio van Uylenburg. Po materini (1640) in ženini (1642) smrti je zašel v finančne težave. Moral je prodati hišo in dragocenosti, da je izplačal dolžnike.
Ustvaril je okrog 700 slik, 300 jedkanic in okrog 1800 risb. Izbiral je svetopisemske in mitske motive, posvečal pa se je tudi portretom, avtoportretom, žanrskim prizorom, tihožitju in alegorijam. V začetku je ustvarjal v izrazito baročnem slogu, z bogatimi, toplimi barvami in značilnim zlatorumenim tonom podob, kasneje z bolj umirjenim koloritom ter vse globljo psihološko analizo in poduhovljenostjo.
