V Murski Soboti predstavili monografijo o Štefanu Küzmiču

V Evangeličanskem centru v Murski Soboti so predstavili monografijo Štefana Küzmiča. Nastala je po lanskem simpoziju ob 300-letnici rojstva prekmurskega protestantskega pastorja, pisatelja in prevajalca. Monografijo je uredil jezikoslovec Marko Jesenšek. Kot je povedal za STA, je Küzmič premalo znana zgodovinska osebnost.

Simpozij, ki ga je organizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) v sodelovanju s partnerji, je osvetlil življenje in delo Küzmiča, avtorja Nouvega zákona, prvega prevoda Nove zaveze Svetega pisma iz stare grščine v prekmurščino. “Ta prelomni dogodek je imel ključno vlogo pri oblikovanju prekmurskega knjižnega jezika ter jezikovni in narodni prebuditvi Slovencev med Muro in Rabo,” meni Jesenšek.

Monografija po njegovih besedah prinaša 14 prispevkov različnih avtorjev, ki osvetljujejo širok spekter tem, povezanih s Küzmičevim delom in vplivom. “Monografija ne zajema zgolj jezikovnih in literarnih vidikov, temveč tudi širši kulturnozgodovinski kontekst, v katerem je deloval Števan Küzmič,” je poudaril.

Med avtorji prispevkov so raziskovalci, kot so Marko Snoj, Vincenc Rajšp, Irena Avsenik Nabergoj in Fanika Krajnc Vrečko, ki so obravnavali teme od zgodovinskega ozadja Küzmičevega časa do specifičnih vprašanj njegove prevajalske in teološke zapuščine. Posebej zanimiva je po Jesenškovih besedah razprava Francija Justa, ki je odkril, da je bil Küzmičev prevod Nove zaveze v evropskem prostoru prepoznan že pred njegovim odmevom med Slovenci.

Monografija, ki jo je izdala SAZU v sodelovanju s Slovensko matico in Ustanovo dr. Šiftarjeva fundacija, je po mnenju Jesenška pomemben prispevek k boljšemu razumevanju Küzmičevega dela in njegovega vpliva na slovensko kulturno zgodovino.

Dogodek v Murski Soboti je bil, podobno kot sredina prva predstavitev monografije v Ljubljani, priložnost za širšo javnost, da se seznani z bogato zapuščino tega intelektualca oziroma prekmurskega Trubarja.

Back to top button