V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM) so na ogled postavili razstavo Predstava mesta. Projekt združuje dela umetnikov, ki raziskujejo kompleksnost urbane identitete Ljubljane. Tematsko dela segajo od prevpraševanja dediščine in njene vloge v sodobnem kontekstu do izpostavljanja okoljskih izzivov in sprememb v urbani krajini.
Tako kot država izvaja politiko zahodnocentričnih oblastnih elit in se zato preveša v servis velikih ekonomskih interesov, tako tudi mesto postaja predvsem servis lokalnih nosilcev ekonomske moči. Prepuščenost zasebnim interesom še zlasti degradira javni prostor. V zadnjih letih se to vse izraziteje kaže tudi v perifernih evropskih mestih, kot je Ljubljana, kjer pa hkrati vseeno narašča zavedanje prebivalcev o pomenu mesta kot okvira za reševanje vprašanj skupnosti, je ob razstavi zapisal kustos Igor Španjol.
Namesto prostora suverenega in participativnega odločanja o javnem dobrem in skrbi za usodo prebivalcev mesto po njegovih besedah postaja predvsem kulisa, prizorišče nekakšne vzporedne, dvojne predstave. Na eni strani smo priča uprizarjanju mesta kot spektakla, učinka vseobsegajočega poblagovljenja, zgolj predstave mesta, ki izgublja svoje temeljne funkcionalne elemente, na drugi pa mesta kot prizorišča domišljije, vizije, kritičnega predstavljanja oziroma mišljenja.
Razstava s historičnimi deli iz javnih in zasebnih zbirk ter s sodobno umetnostno in teoretsko produkcijo sooča oba vidika in ponuja slojevit pogled na družbeno in prostorsko dinamiko.
Umetniki se ukvarjajo z odnosom med spominom prostora in njegovimi uporabniki ter raziskujejo sledi preteklosti z metodami kartiranja, arhiviranja ali rekontekstualizacije prepoznavnih elementov urbanega okolja. Problematizirajo devastacijo javnih prostorov, neizkoriščeni potencial zapuščenih lokacij in stanovanjsko krizo kot ključne izzive sodobnega urbanega življenja.
Razstava z deli približno 50 umetnikov in kolektivov kritično prikaže spremembe na področju rabe javnega prostora v Ljubljani v zadnjih letih in historično osvetli ključne tematike, povezane s temi spremembami: tako politično geografijo, stanovanjsko problematiko, (infra)strukturno nasilje, turistifikacijo in gentrifikacijo kot spomenike, naravne danosti, vrtove, parke in arhitekturno oziroma urbanistično dediščino.
Kot je še zapisal Španjol, je cilj razstave kritično in v historični perspektivi osvetliti aktualne težave na področju (zlo)rabe javnega prostora in pospešenih procesov gentrifikacije. Gre za pojave, ki imajo v lokalnem okviru specifično težo in artikulacijo ter potrebujejo ustrezno institucionalno (samo)kritiko.
Razstava bo na ogled do 1. junija.
