V Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) je na ogled razstava z naslovom Victor Vasarely v odmevu, ki ponuja izbor grafik, slik in objektov iz različnih obdobij madžarsko-francoskega umetnika, ki se slovenskemu občinstvu po mnogih letih znova predstavlja. Razstavo je popoldne odprla ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Victor Vasarely (1906-1997) se je v zgodovino zahodne umetnosti po drugi svetovni vojni zapisal s specifičnim vizualnim vtisom, ki so ga naredila dela iz njegove najbolj prepoznavne, opartovske likovne govorice. Enako pomembni so tudi njegovi premisleki in odločna, deloma utopična stališča do umetnosti, statusa umetniškega dela in vloge umetnika, so o umetniku zapisali v MGLC.
Poleg uvida v Vasarelyjevo ustvarjanje razstava ponuja vpogled v lokalni in regionalni prostor in kaže na recepcijo idej, ki jih je soustvarjal in zagovarjal. Predstavlja raznolik izbor del slovenskih in hrvaških likovnih umetnikov in (grafičnih) oblikovalcev, ki so bili z njim na različne načine povezani, so se z umetnikom celo osebno poznali ali pa jih je z njim družilo zgolj zanimanje za podobna likovna vprašanja.
Dela na Madžarskem rojenega umetnika so na razstavi namreč v dialogu z deli slovenskih in hrvaških umetnikov, kot so Jože Brumen, Josip Gorinšek, Drago Hrvacki, Danilo Jejčič, Ivan Picelj, Sandi Renko, Vjenceslav Richter in Miroslav Šutej.
Obenem so ob njih predstavljena tudi dela iz nekdanjega študentskega programa B (1960-1962) umetnikov, kot so Marjana Butala, Jure Kleindienst, Majda Kregar, Vesna Lampret, Janez Marinšek, Saša J. Mächtig, Nastja Okrožnik, Jana Omersa, Tonči Paviškov, Franc Popek, Jože Piber, Alojz Šoster in Anica Vidmar.
Vasarely se je rodil leta 1906 v madžarskem Pecsu. Slikarstvo je študiral na akademiji Muhely, ki je znana tudi kot budimpeški Bauhaus. Po prvi samostojni razstavi leta 1930 je odšel v Pariz, kjer je sprva delal kot kreativni svetovalec v oglaševalskih agencijah in grafik. Sodeloval je pri ustanovitvi pariške Galerije Denise Rene, kjer je leta 1944 pripravil tudi svojo prvo razstavo v Franciji.
Svoje ustvarjanje je želel spojiti tudi z arhitekturo. Tako je na fakulteti za znanosti v Parizu ustvaril srce iz lakiranega aluminija, v univerzitetnem predelu Caracasa pa mural v spomin na ruskega slikarja Kazimirja Maleviča. Vasarely je tudi avtor logotipa avtomobilske znamke Renault.
