V Kranju predstavitev nove pesniške zbirke Iztoka Geistra z risbami Marka Pogačnika

Gorenjski muzej in Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj drevi ob 20. uri na vrtu gradu Khislstein v Kranju pripravljata predstavitev pesniške zbirke Tihe stvari Prešernovega nagrajenca Iztoka Geistra. Zbirka je izšla ob razstavi vizualnega umetnika Marka Pogačnika ob njegovi 80-letnici.

Tihe stvari prinašajo sodelovanje pesnika, pisatelja in esejista Iztoka Geistra ter vizualnega umetnika Marka Pogačnika. Pesniško-umetniška knjižica je izšla junija ob odprtju razstave Vedno v začetku, ki so jo ob Pogačnikovi osemdesetletnici pripravili v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, so sporočili iz Gorenjskega muzeja.

Vodja galerije Marko Arnež je Geistra povabil, da bi razstavo Pogačnikovih likovnih del ob njegovem jubileju povezali s poezijo, kot je bilo to običajno v OHO-jevskih letih. “S Pogačnikom sva odraščala v mestu, kjer se Kokra izliva v Savo, bila sva sošolca v gimnazijskih klopeh, na Laborah, od koder je prelep razgled na legendarno mestno veduto, sva s pomočjo družic tiskala OHO-jevske publikacije in navsezadnje sva tudi oba nagrajenca Prešernovega sklada,” je sodelovanje pojasnil Geister.

Namesto sprva ponujenega ponatisa pesmi in risb iz zgodnjega obdobja njunega sodelovanja, je Geister raje napisal povsem nove pesmi na temo Pogačnikovih neobjavljenih risb ušes iz 60. let prejšnjega stoletja, ki jih je našel ob pospravljanju predalov. “Zunanji del ušesa se mi je od nekdaj zdel najbolj likovni del obraza, to nastajanje in minevanje lepote uhlja pa tenkočutno ponazarjajo prav Markove risbe,” je zapisal.

Trivrstične pesmi, ki po ritmu in zgoščenem izražanju spominjajo na japonsko haiku poezijo, z uglaševanjem slovenskega metaforičnega besednega zaklada preigravajo pojme slišnosti in neslišnosti. Uhelj naj bi bila tista najtišja, stiha in upodobitve vredna stvar v tej poetiki prispodob in preoblikovanj, je pojasnil avtor Tihih stvari.

Razstavo Marka Pogačnika so v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju odprli 27. junija in bo na ogled do konca avgusta. Ob razstavi ob umetnikovi 80-letnici pa je poleg pesniške zbirke Tihe stvari z Geistrovimi pesmimi in Pogačnikovimi risbami izšla še knjiga s pogovorom Miklavža Komelja s Pogačnikom z naslovom Vedno v začetku. Slednjo bodo v sklopu dogodkov Torkov kulturni vdih v Khislsteinu predstavili naslednji torek.

Geister (1945) je prve pesmi objavil v gimnazijskem glasilu Plamenica leta 1963. Kasneje je objavljal tudi v drugih revijah in izdal vrsto pesniških zbirk. Poleg tega je napisal tudi več proznih, esejističnih in poljudnoznanstvenih knjig. Za svoje delo je prejel več priznanj, med drugim zlato ptico za poezijo, Rožančevo nagrado za esejistiko, nagrado Prešernovega sklada za prozo in zlatnik poezije za prispevek k slovenski poeziji.

Geister veliko pozornosti posveča človekovemu odnosu do narave. Za njegov pogled na svet je najznačilnejše zagovorništvo narave, kar pomeni, da naj bi na naš odnos do narave temeljil na spoštovanju živih bitij in prilagajanju spremembam.

Pogačnik (1944) išče pri svojem delu načine, kako lahko umetnost sodeluje pri oblikovanju in ozemljitvi celovite kulture, ki jo imenuje kultura Gaje. Pri tem razvija različne oblike izražanja bodisi v obliki likovnega pristopa, kot je risba, prostorske postavitve iz naravnih materialov ali delavnice v naravni ali mestni krajini. Temelj njegovega dela je OHO-jevska paradigma, razvita v 60. letih prejšnjega stoletja skupaj z Geistrom.