V Koroški galeriji likovnih umetnosti razstava Fantastični prasvetovi Štefana Planinca in slovenski nadrealizem

V Koroški galeriji likovnih umetnosti (KGLU) bodo drevi odprli razstavo Fantastični prasvetovi Štefana Planinca in slovenski nadrealizem, ki so jo pripravili ob 100-letnici slikarjevega rojstva. Izbor Planinčevih del iz vseh obdobij ustvarjanja so dopolnili z deli 12 slovenskih slikarjev, fotografov in kiparja.

Akademski slikar Planinc se je v ustvarjalnem loku od začetka 60. let minulega stoletja do danes zavihtel na prestol fantastičnega in nadrealističnega slikarstva na Slovenskem, so zapisali v galeriji. Fantastika, bizarnost in groteska so bile temeljne izrazne prvine njegovega likovnega nagovora.

V njegovem delu je mogoče najti tudi simbole iz klasičnega repertoarja nadrealističnega imaginarija, ki v veliki meri izhaja iz risarskega pristopa, ki je v resnici zelo blizu za nadrealiste značilnem načinu avtomatičnega risanja. Pri slednjem se kolektivni civilizacijski arhetipi mešajo s subjektivnim osebnim raziskovanjem podzavestnih vzgibov, pri čemer se je Planinc zavedal, da človekova notranja izkušnja sveta ni zelo natančna in je naš ponotranjeni model stvarnosti kot velika ledena gora, katere pretežni del je skrit pod površino vode oziroma zavesti, so dodali.

Planinc se je pri risanju in slikanju spustil vedno globlje k vrelcem atavističnega spomina, v okolje primordialne zavesti, ki ga je poimenoval Prasvetovi. Kot so še zapisali, je ob tem razvil “samosvojo slikarsko tehniko v kombinaciji olja in vodotopne tempere, ki mu je na eni strani omogočala natančno, skoraj hiperrealistično izrisovanje realnih predmetov, postavljenih v nenavadne, včasih groteskno bizarne medsebojne odnose, na drugi strani pa je lahko s presvetljeno in megličasto kopreno, ki pokriva slikovno površino, v sliko vnesel občutek irealnega vzdušja in atmosfero odmaknjenosti”.

“Planinčeve slike iz zadnjega sklenjenega ustvarjalnega cikla z naslovom Nazaj v prasvet so fantazmagorične podobe ‘življenja onkraj’, ki je obenem tudi življenje v nas samih, ki nezavedno, včasih čisto neopazno narekuje ravnanje v vsakdanjem življenju, sugerira klavstrofobično meta-realnost, le korak oddaljeno od nočne more,” je ob razstavi zapisal kustos Marko Košan.

Izboru Planinčevih del so dodali dela ustvarjalcev iz generacije pred drugo svetovno vojno in povojne generacije, ki je svoje ustvarjalne opuse osrediščila zlasti v 60. in 70. letih minulega stoletja. Med njimi so Lojze Adamlje, Mire Cetin, Peter Černe, Boris Gaberščik, Slavko Kores, Stane Kregar in Avgust Lavrenčič.

Odprtje razstave, ki bo na ogled do konca avgusta, je del prireditev ob Poletni muzejski noči.