V Umetnostnem muzeju v Haagu je na ogled razstava Novi Pariz: Od Moneta do Morisot, ki tematizira družbene spremembe v Parizu v drugi polovici 19. stoletja. V času, ko je bil impresionizem v povojih, je francoska prestolnica doživljala radikalen proces gentrifikacije z neslutenimi posledicami tako za bogate kot za revne.
Leta 1867 je Claude Monet z balkona Louvra naslikal tri poglede na Pariz. Obrnil je hrbet slavnim klasičnim umetninam v muzeju, da bi upodobil življenje na ulici tukaj in zdaj. V času, ko se je Pariz spreminjal, se je umetnik radikalno odrekel tradiciji in se odločil naslikati življenje, kot ga je videl pod seboj, piše spletni portal Art Daily. Vse tri slike so združene na pričujoči razstavi.
Na postavitvi, ki združuje približno 65 del, so zastopani še umetniki, kot so Frederic Bazille, Gustave Caillebotte, Mary Cassatt, Paul Cezanne, Edgar Degas, Armand Guillaumin, Edouard Manet, Berthe Morisot in Pierre-Auguste Renoir. Ob slikah impresionistov pa so na ogled grafike Honoreja Daumierja in fotografije Felixa Nadarja.
Direktorica muzeja Margriet Schavemaker je ob razstavi povedala: “Ko pomislimo na impresionizem, pomislimo na podeželske krajine, vendar je bil rojstni kraj tega gibanja Pariz. Na razstavi prikažemo, kako so umetniki od Moneta do Berthe Morisot beležili protislovja moderne metropole.”
Frouke van Dijke, kustos za umetnost 19. stoletja v muzeju, pa je povedal: “Impresionisti so se srečali v času razcveta Haussmannove urbane prenove. Na desettisoče delavcev je gradilo nove hiše in ulice, pa tudi mit o Parizu: mestu svetlobe, lepote in romantike. Pariz je dobival novo podobo. Ljudje so v času, ko sta se umetnost in mesto popolnoma spremenila, v prihodnost gledali z mešanico optimizma in strahu.”
Kot še piše Art Daily, so pod vodstvom urbanista Georgesa-Eugena Haussmanna staro srednjeveško mesto od leta 1853 dalje v rekordnem času porušili in enako hitro na novo zgradili sodobno velemesto. Megalomanski projekt je nastal na podlagi novih zamisli o tem, kako izboljšati življenje v mestih, s poudarkom na javni higieni, varnosti, prometni infrastrukturi, socialni koheziji, zelenih površinah in prostem času.
Za preobrazbo Pariza je bila vizija idealnega mesta in idealne družbe, v resnici pa je Pariz postal predvsem mesto za novo elito. Revni so bili potisnjeni na rob, špekulacije na nepremičninskem trgu so bogastvo prinesle peščici. Z migracijo delovne sile je prišlo do izkoriščanja in trenj med družbenimi razredi.
Simbol novega Pariza je postala modna Parižanka. Pojavili so se tudi novi javni prostori, kot so veleblagovnice in gledališča, ki so ženskam iz srednjega razreda ponujali več svobode. Tudi moda je pričala o tem, da se časi spreminjajo. A čeprav je bila nova ženska v Parizu povsod prisotna, so imele impresionistične slikarke, kot sta Berthe Morisot in Mary Cassatt, manj možnosti kot njuni moški kolegi. Medtem ko so umetniki, kot sta Manet in Renoir, prikazovali Parižanke kot tip, sta našteti umetnici ženske upodabljali kot posameznice, še piše Art Daily.
Razstava bo na ogled do 1. junija.
