Med letoma 2021 in 2023 je v cerkvi svete Helene v Gradišču pri Divači potekala mednarodna poletna šola konserviranja in restavriranja, ki so jo v petek sklenili s predstavitvijo monografije o opravljenem delu. Dela pa se tam še nadaljujejo, prav tako je v teku več drugih projektov, ki potekajo pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Triletna Mednarodna poletna šola konserviranja-restavriranja stenskih poslikav je med letoma 2021 in 2023 potekala nekaj tednov v poletnih mesecih, njena glavna cilja pa sta bila načrtovanje in izvedba konservatorsko-restavratorskega posega na poznosrednjeveških stenskih poslikavah v cerkvi svete Helene na Gradišču pri Divači.
Kot je za STA pojasnila vodja oddelka za stensko slikarstvo in mozaike na Restavratorskem centru Zavoda za kulturno dediščino Ajda Mladenovič, so v projekt vključili študente več akademij iz Slovenije, Hrvaške in Švice; v treh letih se jih je v Gradišču zvrstilo okrog 25. Vsi so delovali pod vodstvom strokovnjaka za konservatorstvo in restavratorstvo Alberta Feliceja iz Firenc, znanje pa so študentom predajali tudi strokovnjaki z Zavoda za varstvo kulturne dediščine, profesorji s sodelujočih akademij in strokovni sodelavci iz številnih inštitucij. Vseh je bilo okrog 15.
Prvo leto triletnega projekta so namenili diagnostiki s fotografiranji, raznimi invazivnimi in neinvazivnimi preiskavami, kot so analize pigmentov in pregled pod UV lučjo. V drugem letu so delo nadaljevali drugi študenti, ki so se ukvarjali s testi na površini poslikav, ugotavljali so, kako se briše barvna plast in kako jo je mogoče utrditi, kako zakitati poškodbe in injektirati razpoke med plastmi ometa.
V lanskem letu je delo prevzela še zadnja skupina študentov, ki pa se je posvetila vzpostavitvi tehnologije retuširanja; poseganju z barvo na poškodbe na barvni plasti in njeni okolici z namenom, da se podobo ponovno poveže v celoto.
Kot je še pojasnila Mladenovič, delo kljub zaključku mednarodne poletne šole še ni zaključeno: “Dela je še kar nekaj, v sklopu šole smo se osredotočili na eno steno, kjer so bile v celoti izvedene tehnologije čiščenja, utrjevanja in retuširanja. Zdaj ostane še zaključek retuširanja, posvetili pa se bomo tudi celotni severni steni cerkve in ostankom poslikav na zahodni steni.”
Monografija, ki so jo predstavili v cerkvi sv. Helene, je nastala v želji, da spoznanja, ki so jih pridobili tekom poletne šole, ohranijo v pisni obliki, zato je niso sestavili zgolj strokovno, temveč je namenjena širši javnosti. Ta med drugim zajema tudi zgodovino cerkve, njene obnove in prenove, opis poslikav in razlaga, kakšno je bilo njihovo stanje pred začetkom posegov.
Kot pa je povedala vodja Restavratorskega centra na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Martina Lesar Kikelj, se slovenski restavratorji trenutno lahko pohvalijo z dvema uspešno izvedenima projektoma. Prvi – restavriranje slike Vittoreja Carpaccia iz koprske stolnice – je trajal kar pet let. Poleg tega so sodelavci z oddelka za kamen minuli teden končali delo na Marijinem znamenju iz Radelj ob Dravi.
Eden izmed glavnih projektov, s katerim se ukvarjajo trenutno, so stenske slike in mozaiki v Celju. Gre za antične poslikave iz 1. stoletja našega štetja, zaenkrat pa še ne upajo napovedati, kdaj bo delo zaključeno.