V Gorici na ogled dragocenosti oglejskega patriarhata
V Muzeju svete Klare v središču Gorice so v letu Evropske prestolnice kulture odprli razstavo Od Ogleja do Gorice – Zaklad nadškofije. Ta prinaša več kot 200 del pretežno sakralne umetnosti iz zakladnice oglejskega patriarhata, starodavne cerkvene in nekaj časa tudi posvetne ustanove, ki je nekoč obsegal velik del slovenskega ozemlja.
Ob podpori dežele Furlanije-Julijske krajine (FJk) je razstavo pripravila Mestna občina Gorica v sodelovanju z Nadškofijo Gorica, eno od neposrednih dedinj oglejskega patriarhata. Razstava, ki jo je kuriral Alessio Persic s Katoliške univerze v Milanu, bo na ogled do 28. septembra, so v sporočilu za javnost zapisali organizatorji.
Razstava prinaša dragocene predmete sakralne umetnosti od 12. do začetka 20. stoletja, ki so po ukinitvi oglejskega patriarhata leta 1751 prešli pod okrilje goriške nadškofije kot ene od dveh novonastalih na njegovem območju, nekateri so na ogled prvič. Obiskovalci lahko vidijo škofovsko palico, izvezeno mitro, monštrance, križe, svečnike, izvezena liturgična oblačila, relikvarije, redke iluminirane kodekse, vključno z liturgičnimi knjigami s pesmimi in molitvami, in zemljevide. Veliko je grafik in slik, med drugim portret Marije Terezije. Po pisanju tržaškega časopisa Il Piccolo, je med najdragocenejšimi predmeti križ, ki je zavarovan za kar pol milijona evrov.
Razstavljeni predmeti in umetniška dela prihajajo pretežno iz nadškofije Gorica in nekaj njenih cerkva, pa tudi iz Fundacije Palača Coronini Cronberg, Deželnih muzejev Gorica in Državne posoške knjižnica v Gorici (Biblioteca Statale Isontina) ter zasebnih zbirk. Razstavo spremlja obsežen katalog, na panojih pa je predstavljena večstoletna zgodovina širšega goriškega območja vse do prve svetovne vojne.
Današnji Oglej, ki so ga Rimljani kot Akvilejo ustanovili konec 2. stoletja pr. n. št., je v začetkih prvega tisočletja postal eno najpomembnejših središč, od koder se je širilo krščanstvo, tudi med Slovence. Izraz oglejski patriarhat se sicer uporablja za več zgodovinskih enot, katerih meje in pristojnosti so se spreminjale.
Za uradno leto nastanka patriarhata velja 568, med letoma letoma 1077 in 1420 pa je imel poleg cerkvene tudi posvetno oblast. Leta 1077 ga je kot cerkveno kneževino ustanovil cesar Henrik IV. Beneška republika pa mu je ob zavzetju Furlanije leta 1420 posvetno oblast odvzela. Gorica je sicer leta 1500 prišla pod habsburško krono. Papež Benedikt XIV. je patriarhat leta 1751 ukinil, na njegovem ozemlju pa sta nato nastali videmska in goriška nadškofija.
Kurator Persic je v sporočilu za javnost zapisal, da je razstava zastavljena kot diptih. Prvi del predstavi krščanske začetke Ogleja, od koder se je širilo krščanstvo, vključno z razvojem Cerkve, od razkola Olgeja z Rimom in zavezništva z Langobardi do karolinške renesanse in pokristjanjevanja Slovencev, pa vse do oblikovanja najobsežnejše in etnično najbolj raznolike škofije v Evropi.
Drugi je posvečen posebnostim Cerkve na Goriškem od 16. do 18. stoletja, vključno s habsburškimi specifikami, od “discipliniranja” verskega življenja novih redov, kot so bili npr. jezuiti, kapucini in uršulinke, do razvoja sakralne umetnosti in delovanja velikih pridigarjev v italijanščini, furlanščini in slovenščini. “V tem sklopu bo prikazan nastanek nadškofije Gorica kot naslednice ukinjene patriarhalne Cerkve, ki je vsaj do prve svetovne vojne ohranila, čeprav velikokrat s težavo, neprekinjen mir na jezikovno in nacionalno raznolikem območju.”
