V Galeriji Vžigalica Hibridizakcije italijanskega umetnika Morbina

V Galeriji Vžigalica gostijo retrospektivo italijanskega umetnika in performerja Giovannija Morbina z naslovom Hibridizakcije, od 1995 do danes. Pred današnjim odprtjem bo umetnik popoldne v arheološkem parku Emonska hiša izvajal novo, posebej za razstavo zasnovano Hibridizakcijo 16, Zimzeleni.

Kustos razstave Jani Pirnat je za STA povedal, da ga z umetnikom družijo osebne povezave, saj je spremljal njegovo delo tako v Ljubljani, kjer je začel s svojimi Hibridizakcijami, kot tudi v Italiji. V Ljubljani se je kot performer pojavil v 90. letih minulega stoletja. Tedaj se je njegovo delovanje prepletlo z ljubljansko umetniško sceno – Galerijo Škuc, Državico Ptičjestrašilno in skupino Sestava z Metelkove.

Morbin je bil povezan z italijanskim kolektivom Ottomat, prostorom za interdisciplinarno ustvarjalno raziskovanje, ki se je leta 1993 predstavil v Galeriji Škuc. Leto kasneje, 8. maja 1994, je skupaj z umetnikoma Danilom Balestrom in Pierluigijem Cazzavillanom objavil umetniški manifest Univerzalna izrazna etika, ki je bil leto zatem v organizaciji Galerije Škuc predstavljen v Ljubljani, in sicer s serijo performansov in umestitev Morbinovih instrumentov za introspekcijo na 19 javnih krajih po mestu.

Med Hibridizakcijo 0, izvedeno v nekdanjih zaporih Metelkove (1995), se je Morbin z več kot 40 obiskovalci zaprl v zaporniško celico ter odprl razpravo o pomenu svobode. Hibridizakcija 1, Bodybuilding (1997) pa je razkrivala fuzijo živo-neživo. Z zazidanjem umetnikove roke v kot zgradbe zaporov na Metelkovi so se Morbin in opazovalci za osem ur soočili z ravnovesjem med arhitekturo in umetnikovim telesom, so med drugim zapisali v Galeriji Vžigalica.

Kot je še povedal Pirnat, v Galeriji Vžigalica predstavljajo vse umetnikove Hibridizakcije, ki jih je skupaj s Hibridizakcijo, ki jo bo izvedel danes, 17.

V Galeriji Vžigalica so o leta 1956 rojenem umetniku zapisali še, da ga je performativna praksa vodila k ustanovitvi znamke Superficie totale, pod katero nadaljuje serijo Hibridizakcij. Te prepleta s protifašistično držo, kjer sta politika in oblast obravnavani kot plastična in kiparska snov. Vsako spremembo umetniškega izjavljanja utemelji z avantgardističnim manifestom. Najnovejšo prakso je razglasil za Ozionismo, horizontalni manifest, umetnost čakajoče dejavnosti, kjer izvaja performativne akcije simbolizirane neaktivnosti, imenovane ozioni.

V duhu Ozionisma bo v Galeriji Vžigalica kot pravkar upokojeni profesor umetniške akademije v Veroni prvič predstavil poslovilno Hibridizakcijo 15, Kar ostane, ki jo je s svojimi študenti izvedel na zadnji službeni dan 31. oktobra 2023.

Za odprtje razstave pa pripravlja Hibridizakcijo 16, Zimzeleni, v kateri se bo, kot je povedal za STA, preobrazil v pokončen travnik neštetih odtenkov zelene. Kot je pojasnil, je naslov Zimzeleni nekoliko ironičen, saj se je pravkar upokojil, po drugi strani pa zimzelen pomeni tudi večno mlad. Današnja Hibridizakcija bo obenem poklon zeleni barvi, v tem primeru barvi trave. Umetnik bo namreč kosil travo, kosilnica pa bo prirejena tako, da ga bo pokošena trava prekrila. Po košnji se bo od arheološkega parka Emonska hiša skozi mesto sprehodil do galerije.

Kot je še povedal Morbin, je razstava v Galeriji Vžigalica svojevrsten hommage Ljubljani, saj je prav tu ali v Sloveniji nastalo nekaj njegovih prvih Hibridizakcij.

Razstava bo na ogled do 21. januarja.