V Galeriji Fotografija bo drevi otvoritev razstave slovenske fotografinje Tereze Kozinc in Hannah Schemel iz Nemčije z naslovom Korenine. Umetnici posamično ustvarjata v iskanju in iz potrebe po globljem razumevanju materinstva in narave, hkrati pa izrisujeta horizont med temo in svetlobo. Temnica je zanju obenem zatočišče in izvir.
Fotografska dela umetnice Kozinc spremljajo prehod med življenjskima obdobjema, ko ženska postane mama, hkrati pa ostaja umetnica. Ustvarjalno dejanje je tako obenem tudi dejanje stvarjenja, hkrati pa vez med stvarnico in ustvarjenim ni zgolj nevidna in čustvena, ampak tudi fizična, biološka in zemeljska, so pojasnili pri galeriji
Kot so še zapisali, se med razpadom in ponovno vzpostavitvijo prioritet, ki jih povzroči zmes materinske odgovornosti, predanosti in skrbi, vzpostavi temnica. Novonastali odnosi z novorojenim otrokom se zrcalijo tudi v raziskovanju družinskih korenin in odnosov med posameznicami umetničine družine, zato so na fotografijah poleg njenega otroka, v ospredju tudi umetničina mama in babica.
Schemel je zadnja leta svojega ustvarjanja posvetila predvsem opazovanju in dokumentiranju dveh pokrajinskih subjektov, morja v bretonskem Quiberonu in nemškega Črnega gozda. Ob morju in v gozdu skupaj z vsemi elementi, ki ju gradijo, Schemel beleži mikrokozmose in prasvetove, v katerih je človek popolnoma neznaten. Te elemente je nato s tehniko sušenja ročno izdelanega papirja postavila v temnico. Poleg tehnične izjemnosti, gre tudi za pomirjujočo prisotnost vsemirja, ki veje iz umetničinih del, so še zapisali.
Delo slovenske avtorice in fotografinje Tereze Kozinc (1985) se razteza med dnevnikom in dokumentarno fotografijo, zaznamuje jo minimalistična realnost, ki preraste v nadrealnost. Kozinc je živela v Grčiji in Parizu – v središču njenega dela je tudi iskanje in vprašanje utopičnega doma, tako čustveno kot geografsko. Prejela je glavno nagrado pariškega sejma Fotofever, je del mednarodne fotografske platforme Futures in skupnosti Reflexions 2.0.
Nemška fotografinja Hannah Schemel (1994) se med delom osredotoča predvsem na potek časa in njegovo interakcijo s subjekti iz naravnega sveta, kot so morje, nebo in gozd. S temi motivi se ukvarja dlje časa, na izbranem mestu namreč tudi zaznava zvoke, veter in gibanje okoli sebe. Razvija dolgoročne projekte; v seriji Umi je to morje, s serijo Kigen pa se posveča izvoru in gozdu. Evolucija obeh je najnovejša serija z naslovom Ura v tem mestu je brez kazalca.
Razstava bo na ogled do 11. januarja.
