V francoskem mestu Arras se danes začenja 25. Arras Film Festival, ki je znan po naklonjenosti filmski produkciji jugovzhodne Evrope. Na festivalu redno prikazujejo slovenske filme, tokrat so v program sedmih filmov Izbor iz vzhoda uvrstil film Igrišča ne damo! režiserja Klemna Dvornika. Film bo na sporedu 11. in 14. novembra.
Mladinski film se je na festivalu uvrstil v sekcijo filmov za odrasle, so sporočili iz Slovenskega filmskega centra (SFC) in dodali, da se bo druge projekcije filma, prihodnji četrtek, udeležil tudi režiser.
Film se je, kot so spomnili pri SFC, ta mesec že predstavil na zagrebškem filmskem festivalu, ob francoski premieri pa bo doživel še baltsko premiero na Tallinn Black Nights Film Festival (PÖFF). Na estonskem festivalu, ki se prav tako začenja danes in bo potekal do 28. novembra, se je uvrstil v tekmovalni otroški program, v katerem so na sporedu filmi za gledalce, stare od 10 do 13 let. Film bo imel na festivalu štiri projekcije, zadnja bo 18. novembra.
V Arrasu so se letos odločili za program z naslovom Bilo je nekoč v Jugoslaviji. Festival, ki redno spremlja novo produkcijo iz te regije, se je odločil, da svojim gledalcem pokaže tudi filme iz preteklih obdobij. V uvodu so zapisali, da festival gledalce “z izborom klasičnih filmov popelje na enkratno popotovanje v srce nekdanje Jugoslavije, ko so Srbi, Bosanci in Slovenci živeli skupaj”.
Izbor vključuje filme režiserjev, kot so Dušan Makavejev, Goran Paskaljević, Srdjan Karanović, Slobodan Šijan, Goran Marković in Emir Kusturica, slovensko ustvarjalnost pa zastopa Jože Babič s filmom Po isti poti se ne vračaj (1965). K filmu so v spremnem tekstu zapisali, da je “globoko človeški in vrhunsko posnet skupinski portret”.
Jože Babič (1917-1996) je po drugi svetovni vojni, ki jo je večinoma preživel v koncentracijskih taboriščih, režiral predstave po slovenskih dramskih gledališčih, še bolj pomemben pa je njegov prispevek k slovenski kinematografiji, ki se je začel leta 1959. Posnel je šest celovečercev, ki v slogu trdega realizma obravnavajo aktualna eksistencialna in družbena vprašanja. Njegov film Veselica (1960) velja za enega od predhodnikov “novega jugoslovanskega filma”. Leta 1995 je prejel nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo.
